54. člen ZVPot-1
(agresivne poslovne prakse, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene)
Agresivne poslovne prakse, ki v vseh okoliščinah veljajo za nepoštene, so predvsem, če podjetje:
1.ustvari vtis, da potrošnik ne more zapustiti poslovnih prostorov, dokler pogodba ni sklenjena;
2.potrošnika obiskuje na domu in ne upošteva potrošnikove prošnje, da zapusti njegov dom ali da se ne vrača, razen v okoliščinah in mejah v skladu z zakonom, če je to potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbene obveznosti;
3.z namenom pridobivanja novih kupcev potrošnika vztrajno in brez njegovega soglasja nadleguje po telefonu, telefaksu, elektronski pošti ali drugem sredstvu za sporazumevanje na daljavo, razen v okoliščinah in mejah v skladu z zakonom zaradi izpolnjevanja pogodbene obveznosti. To se ne nanaša na pogodbe, sklenjene na daljavo, kakor so opredeljene s tem zakonom, ter ne posega v določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in zakona, ki ureja elektronske komunikacije;
4.zahteva, da potrošnik, ki želi vložiti odškodninski zahtevek iz zavarovalne police, predloži dokumente, ki jih ni mogoče utemeljeno šteti za pomembne pri določanju veljavnosti zahtevka, ali sistematično opušča odgovarjanje na upravičeno pošto z namenom potrošnika odvrniti od uveljavljanja njegovih pogodbenih pravic;
5.v oglaševalskem sporočilu neposredno nagovarja otroke k nakupu oglaševanega izdelka ali prepričuje starše ali druge odrasle, da otrokom kupijo oglaševani izdelek. To se ne nanaša na določbe zakona o medijih, ki urejajo varstvo otrok pred nedovoljenim oglaševanjem;
6.zahteva takojšnje ali odloženo plačilo za izdelek ali vračilo ali hrambo izdelka, ki ga je podjetje dobavilo, vendar ga potrošnik ni naročil;
7.potrošnika izrecno obvesti, da ogroža posamično delovno mesto ali obstoj podjetja, če ne kupi izdelka;
8.ustvari lažen vtis, da je potrošnik tudi brez nakupa že dobil, bo dobil ali bo na podlagi določenega dejanja dobil nagrado ali drugo enakovredno ugodnost, čeprav:
- nagrada ali druga enakovredna ugodnost dejansko ne obstaja ali
- dejanje, na podlagi katerega je mogoče zahtevati nagrado ali drugo enakovredno ugodnost, vključuje potrošnikovo plačilo ali izpostavljanje potrošnika stroškom.
- UPRS Sodba I U 1678/2023-9Upravno sodišče RS · 2025
Prvo sporno vprašanje je, ali A.A. storitve upravljanja dobavlja tožnik ali ne. Vendar pa tega na podlagi gradiva v predloženem upravnem spisu sodišče ne more verificirati. V upravnem spisu se namreč nahaja le pogodba z dne 8. 5. 2001, sklenjena med tožnikom in etažnimi lastniki s .... Pri tem veljavnosti te pogodbe ni mogoče preveriti, saj pogodbi ni priložena podpisna listina oz. se le-ta v upravnem spisu ne nahaja. Nadalje pa se v upravnem spisu ne nahaja niti kasnejša pogodba z dne 1. 4. 2008, domnevno sklenjena med etažnimi lastniki in družbo A.. Tako torej sodišče ne more ugotoviti, ali so etažni lastniki morebiti naknadno, po sklenitvi pogodbe s tožnikom dodelili garažne prostore v upravljanje drugemu upravniku. Drugo sporno vprašanje v tej zadevi je, ali je potrošnik A.A. ta sporni izdelek, ki naj bi ga mu dobavil tožnik (česar sodišče torej ne more preveriti), naročil ali ne. V konkretnem primeru "naročilo izdelka" je treba razumeti kot, ali je potrošnik A.A. na podlagi lastništva posameznega dela stavbe v etažni lastni in solastništva skupnih delov dolžan plačati upravljanje, če obstaja veljavno sklenjena pogodba o upravljanju, in prispevati za stroške nepremični
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 6. 10. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1678/2023-9Upravno sodišče RS · 6. 10. 2025besedilo 2022–2026
Prvo sporno vprašanje je, ali A.A. storitve upravljanja dobavlja tožnik ali ne. Vendar pa tega na podlagi gradiva v predloženem upravnem spisu sodišče ne more verificirati. V upravnem spisu se namreč nahaja le pogodba z dne 8. 5. 2001, sklenjena med tožnikom in etažnimi lastniki s .... Pri tem veljavnosti te pogodbe ni mogoče preveriti, saj pogodbi ni priložena podpisna listina oz. se le-ta v upravnem spisu ne nahaja. Nadalje pa se v upravnem spisu ne nahaja niti kasnejša pogodba z dne 1. 4. 2008, domnevno sklenjena med etažnimi lastniki in družbo A.. Tako torej sodišče ne more ugotoviti, ali so etažni lastniki morebiti naknadno, po sklenitvi pogodbe s tožnikom dodelili garažne prostore v upravljanje drugemu upravniku. Drugo sporno vprašanje v tej zadevi je, ali je potrošnik A.A. ta sporni izdelek, ki naj bi ga mu dobavil tožnik (česar sodišče torej ne more preveriti), naročil ali ne. V konkretnem primeru "naročilo izdelka" je treba razumeti kot, ali je potrošnik A.A. na podlagi lastništva posameznega dela stavbe v etažni lastni in solastništva skupnih delov dolžan plačati upravljanje, če obstaja veljavno sklenjena pogodba o upravljanju, in prispevati za stroške nepremični