Uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov

(1)S to uredbo se podrobneje predpisuje izvajanje obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: državna javna služba), določa način njenega opravljanja, pogoje za zagotavljanje in uporabo storitev javne službe, pravice in obveznosti uporabnikov, druge elemente, pomembne za opravljanje državne javne službe, ter finančno jamstvo za opravljanje dejavnosti državne javne službe.

(2)Ta uredba je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje državne javne službe.

(1)Predmet državne javne službe je sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:

1.so nastali na območju Republike Slovenije;

2.niso primerni za recikliranje ali ponovno uporabo in

3.nastanejo pri mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v okviru izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: občinska javna služba) in imajo v skladu s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44; v nadaljnjem besedilu: Sklep 2014/955/EU) številko odpadka 19 12 12;

4.nastanejo pri izvajalcu občinske javne službe pri mehanski obdelavi ločeno zbranih komunalnih odpadkov s številkama odpadka, določenima v skladu s Sklepom 2014/955/EU, 20 01 38 in 20 03 07, iz katerih so bile predhodno izločene sestavine, primerne za recikliranje ali pripravo na ponovno uporabo, in imajo v skladu s tem sklepom številko odpadka 19 12 12, pri čemer je dopustna velikost posameznih delcev v tem odpadku po izvedeni mehanski obdelavi 150 mm, lahko pa tudi več, če tehnološka zasnova posamezne sežigalnice to dopušča, in

5.nastanejo pri izvajalcu občinske javne službe kot odpadek s številko odpadka 19 12 10 iz dveh ali več odpadkov s številkami odpadka 19 12 12, 19 06 04, 20 01 38 ali 20 03 07, določenimi v skladu s Sklepom 2014/955/EU.

(2)Če med izvajanjem koncesije letna količina gorljivih komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka pade pod predvideno letno količino gorljivih komunalnih odpadkov iz 6. člena te uredbe, je predmet državne javne službe tudi sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov, ki nastanejo pri mehanski in anaerobni biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov iz 3. točke prejšnjega odstavka v okviru izvajanja občinske javne službe in imajo v skladu s Sklepom 2014/955/EU številko odpadka 20 03 01 ali 19 06 04. Ne glede na prejšnji stavek se med odpadke iz tega odstavka štejejo tudi odpadki, ki nastanejo pri mehanski in aerobni biološki obdelavi mešanih komunalnih odpadkov iz 3. točke prejšnjega odstavka v okviru izvajanja občinske javne službe in imajo v skladu s Sklepom 2014/955/EU številko odpadka 20 03 01, če anaerobna biološka obdelava zaradi tehničnih značilnosti ali začasnih izpadov naprave ni mogoča.

(3)Gorljivi komunalni odpadek iz 3. točke prvega odstavka tega člena, ki ima v skladu s Sklepom 2014/955/EU številko odpadka 19 12 12, je odpadek, ki nastaja pri mehanski obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v okviru izvajanja občinske javne službe ter pri mehanski obdelavi biološko obdelanih mešanih komunalnih odpadkov s končnim postopkom sejanja.

(1)Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:

1.gorljivi komunalni odpadki so odpadki, ki nastanejo po obdelavi mešanih komunalnih odpadkov in določenih vrst komunalnih odpadkov;

2.sežig gorljivih komunalnih odpadkov je termična obdelava gorljivih komunalnih odpadkov v sežigalnici odpadkov iz predpisa, ki ureja sežigalnice odpadkov in naprave za sosežig odpadkov, z izkoriščanjem pridobljene zgorevalne toplote in proizvodnjo električne energije;

3.ostanki sežiga gorljivih komunalnih odpadkov so odpadki, ki v skladu s Sklepom 2014/955/EU spadajo v skupino odpadkov iz podpoglavja 19 01;

4.uporabnik storitev državne javne službe je izvajalec obvezne občinske gospodarske službe obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov;

5.predvidena letna količina gorljivih komunalnih odpadkov je količina odpadkov, ki je ob podpisu pogodbe o uporabi storitev državne javne službe določena kot največja letna količina v času podpisa te pogodbe in za katero je predvideno, da se bo v času obratovanja sežigalnice zmanjševala zaradi ukrepov preprečevanja nastajanja odpadkov ali povečevanja deleža odpadkov, ki jih je mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati.

(2)Drugi izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo enak pomen, kot ga določajo zakon, ki ureja varstvo okolja, zakon, ki ureja gospodarske javne službe, zakon, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe, in na njihovi podlagi sprejeti podzakonski predpisi.

Za vprašanja v zvezi z izvajanjem državne javne službe iz prvega člena te uredbe, ki niso urejena s to uredbo, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo okolja, in določbe predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ter določbe zakona, ki ureja gospodarske javne službe, zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe. 1. Organizacijska in prostorska zasnova opravljanja državne javne službe

Državna javna služba se opravlja kot koncesionirana gospodarska javna služba.

(1)Državno javno službo sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov na območju Republike Slovenije izvajajo največ štiri sežigalnice, ki sprejemajo odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki in lokalnih skupnosti, ki niso vključene v centre za ravnanje s komunalnimi odpadki, pri čemer predvidena letna količina gorljivih komunalnih odpadkov znaša 180.000 ton.

(2)Če med izvajanjem koncesije letna količina gorljivih komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 2. člena te uredbe pade pod predvideno letno količino gorljivih komunalnih odpadkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec državne javne službe prosto zmogljivost uporabi le za gorljive komunalne odpadke iz drugega odstavka 2. člena te uredbe.

(3)Območja, s katerih morajo posamezni centri in lokalne skupnosti, ki niso vključene v centre za ravnanje s komunalnimi odpadki, gorljive komunalne odpadke predajati posamezni sežigalnici in količino gorljivih komunalnih odpadkov, so:

1.območje, ki zajema osrednjeslovensko, gorenjsko, goriško, Obalno-kraško, Primorsko-notranjsko in zasavsko statistično regijo,

2.območje, ki zajema statistični regiji jugovzhodna Slovenija in posavska regija,

3.območje, ki zajema savinjsko statistično regijo in

4.območje, ki zajema koroško, podravsko in pomursko statistično regijo.

(4)Uporabnik državne javne službe mora v skladu z drugim odstavkom 17. člena te uredbe začeti oddajati gorljive komunalne odpadke v skladu s tem členom izvajalcu državne javne službe po začetku izvajanja državne javne službe.

(1)Državna javna služba obsega naslednje storitve:

1.sprejem gorljivih komunalnih odpadkov;

2.skladiščenje gorljivih komunalnih odpadkov na območju sežigalnice;

3.predobdelavo gorljivih komunalnih odpadkov na območju sežigalnice, če je ta potrebna;

4.varen, zanesljiv in energetsko učinkovit sežig gorljivih komunalnih odpadkov v sežigalnici;

5.zagotavljanje obdelave ostankov sežiga gorljivih komunalnih odpadkov;

6.obveščanje javnosti in uporabnikov državne javne službe o izvajanju državne javne službe ter

7.vzdrževanje infrastrukture, potrebne za izvajanje državne javne službe.

(2)Gorljive komunalne odpadke iz 3., 4. in 5. točke prvega odstavka 2. člena te uredbe je uporabnik državne javne službe dolžan oddati izvajalcu državne javne službe. Gorljive komunalne odpadke iz drugega odstavka 2. člena te uredbe uporabnik državne javne službe odda izvajalcu državne javne službe na njegovo zahtevo, če gre za primer iz drugega odstavka 6. člena te uredbe.

(1)Izvajalec državne javne službe mora zagotoviti, da se javna služba izvaja kontinuirano in da se prevzeti gorljivi komunalni odpadki sežigajo redno in brez zastojev, ki bi povzročili kopičenje gorljivih komunalnih odpadkov.

(2)Izvajalec državne javne službe mora v času izvajanja javne službe zagotavljati čim višjo energetsko učinkovitost sežigalnice pri sežigu gorljivih komunalnih odpadkov, ki mora najmanj 60 % obratovalnega časa znašati najmanj 65 %.

(3)O morebitnih zastojih zaradi okvar ali nezmožnosti zagotavljanja izvajanja storitev državne javne službe mora izvajalec javne službe v najkrajšem možnem času oziroma najkasneje v 48 urah od nastanka zastoja ali nezmožnosti zagotavljanja storitev javne službe obvestiti ministrstvo, pristojno za okolje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), in uporabnike storitev državne javne službe.

(4)O načrtovanem rednem ali izrednem vzdrževanju sežigalnice se mora izvajalec državne javne službe uskladiti z uporabniki storitev državne javne službe ter o tem obvestiti ministrstvo in inšpekcijo, pristojno za okolje, in to objaviti na svoji spletni strani.

(5)Izvajalec državne javne službe mora zagotavljati površine za skladiščenje in predobdelavo gorljivih komunalnih odpadkov na lokaciji sežigalnice. Površine morajo omogočati skladiščenje in predobdelavo najmanj tiste količine gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih lahko izvajalec javne službe sežge v petih dneh, ob upoštevanju nazivne zmogljivosti sežigalnice.

(6)Ob prevzemu gorljivih komunalnih odpadkov se opravita tehtanje gorljivih komunalnih odpadkov in vizualni pregled istovetnosti gorljivih komunalnih odpadkov glede na vrsto in količino. Če odpadki ne ustrezajo vrsti gorljivih komunalnih odpadkov, lahko izvajalec državne javne službe te odpadke zavrne.

(7)Izvajalec državne javne službe mora zagotoviti obdelavo ostankov sežiga gorljivih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

Objekti in naprave sežigalnice gorljivih komunalnih odpadkov imajo status infrastrukture državnega pomena za čas izvajanja koncesije državne javne službe.

(1)Uporaba storitev državne javne službe je v skladu z določbami iz 6. člena te uredbe obvezna za vse uporabnike državne javne službe v Republiki Sloveniji.

(2)Če izvajalec državne javne službe zaradi okvare ali izrednega dogodka ne more zagotoviti izvajanja državne javne službe, lahko uporabniki državne javne službe za čas, ko na posameznem območju ni mogoče zagotoviti državne javne službe, gorljive komunalne odpadke predajo v sežig drugemu izvajalcu državne javne službe, ki mu je bila podeljena koncesija za sežig gorljivih komunalnih odpadkov in ima proste zmogljivosti za sprejem teh odpadkov. V primeru iz prejšnjega stavka, ko sežigalnica kljub okvari ali izrednemu dogodku lahko obratuje z zmanjšano zmogljivostjo, lahko uporabniki državne javne službe drugemu izvajalcu državne službe predajo zgolj količine gorljivih komunalnih odpadkov, za katere izvajalec državne javne službe iz 6. člena te uredbe ne more zagotoviti izvajanja storitev državne javne službe.

(1)Uporabniki državne javne službe morajo na zahtevo ministrstva najkasneje v 30 dni posredovati podatke o količinah posameznih vrst gorljivih komunalnih odpadkov za predhodna tri koledarska leta, ki so jih sprejeli in sežgali v sežigalnici. Podatki iz prejšnjega stavka se pripravijo na podlagi izračunanih deležev vhodnih količin določenih vrst komunalnih odpadkov, ki jih je uporabnik državne javne službe prevzel od posamezne lokalne skupnosti in obdelal v svojem centru za ravnanje s komunalnimi odpadki.

(2)Uporabniki državne javne službe morajo gorljive komunalne odpadke, ki so predvideni za sežig, skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam ali drugim vplivom, ki bi lahko vplivali na njihove lastnosti, pomembne za sežig.

Izvajalec državne javne službe pridobiva sredstva za izvajanje državne javne službe:

1.s plačili uporabnikov storitev državne javne službe,

2.s prihodki od prodaje toplotne ali električne energije,

3.iz drugih virov, določenih z zakonom ali na njegovi podlagi sprejetimi predpisi.

(1)Cena storitev državne javne službe (v nadaljnjem besedilu: cena) se določi na podlagi metodologije za določitev cene državne javne službe, ki jo predpiše Vlada, pri čemer upošteva zlasti naslednje sestavine cene:

1.vrednost in obseg državne javne infrastrukture, ki se uporablja za opravljanje državne javne službe;

2.najvišji dopustni donos na vložena poslovno potrebna sredstva za izvajanje storitev državne javne službe;

3.stroške skladiščenja in morebiti potrebne predobdelave gorljivih komunalnih odpadkov pri izvajanju državne javne službe;

4.stroške sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov in zmanjševanja emisij v okolje s postopki čiščenja ali drugimi postopki;

5.stroške izvajanja obratovalnega monitoringa in morebitnega potrebnega spremljanja ali ugotavljanja stanja kakovosti okolja;

6.stroške predelave in odstranjevanja ostankov gorljivih komunalnih odpadkov po sežigu;

7.stroške vzorčenja, analiziranja in ugotavljanja kalorične (kurilne) vrednosti gorljivih komunalnih odpadkov;

8.stroške obveščanja javnosti o izvajanju storitev državne javne službe in

9.stroške zavarovanja iz poslovanja za opravljanje državne javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov.

(2)Pri določitvi cene iz prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi prihodki od prodaje toplotne ali električne energije v skladu s predpisom, ki ureja podrobnejšo metodologijo za določitev cene.

(1)Uporabnik storitev državne javne službe in izvajalec državne javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov morata skleniti pogodbo o opravljanju storitev državne javne službe.

(2)S pogodbo o uporabi storitev državne javne službe se določijo zlasti:

1.predvidena letna količina gorljivih komunalnih;

2.čas trajanja pogodbe, ki je enak času trajanja koncesijske pogodbe za območje iz tretjega odstavka 6. člena te uredbe; in

3.medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem državne javne službe.

(3)Uporabo storitev državne javne službe plačujejo uporabniki mesečno na podlagi predanih količin gorljivih komunalnih odpadkov izvajalcu državne javne službe v skladu s 6. členom te uredbe.

(1)Za izvajanje državne javne službe Republika Slovenija kot koncedent podeli koncesijo največ štirim koncesionarjem, če izpolnjujejo pogoje in merila iz te uredbe in so sposobni zagotavljati izvajanje storitev državne javne službe v skladu s to uredbo.

(2)Naloge koncedenta v postopku podelitve koncesije in koncesijskem razmerju izvaja ministrstvo.

Koncesionar je lahko fizična ali pravna oseba, če izpolnjuje s to uredbo predpisane pogoje za izvajanje državne javne službe.

(1)Pogoji, ki jih mora izpolnjevati koncesionar pred začetkom izvajanja državne javne službe in med njenim izvajanjem, so:

1.da je registriran za izvajanje dejavnosti ravnanja z nenevarnimi odpadki v skladu s predpisi, ki veljajo v Republiki Sloveniji;

2.da je sežigalnica, ki jo namerava upravljati, namenjena termični obdelavi odpadkov z izkoriščanjem zgorevalne toplote za daljinsko ogrevanje v okviru izvajanja lokalne javne službe oskrbe s toplotno energijo oziroma soproizvodnjo toplotne in električne energije, in da se v času obratovanja poleg uporabe proizvedene toplotne in električne energije za lastno samooskrbno uporabo uporablja za navedeni namen;

3.da ima pridobljeno ustrezno okoljevarstveno dovoljenje na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, in druga predpisana dovoljenja in soglasja;

4.ni naprava za sosežig odpadkov in

5.zagotovi finančno jamstvo za zavarovanje izvajanja ukrepov, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju in za primere, določene s to uredbo, za čas trajanja koncesijskega razmerja in izvajanja državne javne službe.

(2)Koncesionar začne izvajati državno javno službo po pridobitvi pravnomočnega uporabnega in pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja in izpolnitvi drugih pogojev iz te uredbe.

Koncesijsko razmerje se začne s podpisom koncesijske pogodbe.

Čas izvajanja koncesije državne javne službe je do 30 let od pridobitve pravnomočnega uporabnega dovoljenja za sežigalnico.

(1)Koncesija se podeli na podlagi javnega razpisa.

(2)Obvestilo o javnem razpisu za podelitev koncesije se objavi na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije ter na uradni spletni strani koncedenta.

(3)Postopek izvedbe javnega razpisa se izvede po postopku konkurenčnega dialoga v skladu z določbami zakona, ki ureja javno-zasebno partnerstvo, in zakona, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.

(4)Obvestilo o javnem razpisu za podelitev koncesije in razpisna koncesijska dokumentacija vsebujeta zlasti:

1.navedbo in sedež koncedenta;

2.podatke o objavi koncesijskega akta;

3.predmet in obseg koncesije;

4.začetek in predvideni čas trajanja koncesije;

5.postopek izbire koncesionarja;

6.razloge za izključitev in pogoje za sodelovanje;

7.cilje koncedenta v zvezi s predmetom koncesije;

8.merila za izbor koncesionarja;

9.način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za sodelovanje;

10.pogoje za predložitev skupne vloge in vloge za izvajanje koncesije s podizvajalci;

11.druge obvezne sestavine prijave in drugo potrebno dokumentacijo;

12.način zavarovanja resnosti prijave in obveznost zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s finančnim zavarovanjem, unovčljivim na prvi poziv;

13.kraj in rok za predložitev prijav, zahteve za njihovo predložitev;

14.naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;

15.rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izbiri koncesionarja oziroma izidu postopka, in okvirni rok za končanje postopka;

16.pravila za sporočanje, zahteve in obvestila o dodatnih informacijah in kontaktne osebe za informacije med postopkom izbire koncesionarja;

17.osnutek koncesijske pogodbe;

18.druge podatke v skladu z zakonom in naravo stvari, potrebne za izvedbo javnega razpisa.

(5)Obvestilo o javnem razpisu za podelitev koncesije in razpisna koncesijska dokumentacija morata biti medsebojno skladna.

(6)Koncedent od dneva objave obvestila o javnem razpisu za podelitev koncesije omogoči neomejen, popoln, neposreden in brezplačen dostop do koncesijske dokumentacije. V besedilu obvestila o javnem razpisu za podelitev koncesije se navede spletni naslov, na katerem je dostopna razpisna koncesijska dokumentacija.

(7)V razpisni koncesijski dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.

(8)Rok za oddajo prijav je najmanj 180 dni od obvezne objave iz drugega odstavka tega člena.

(1)V postopku javnega razpisa za podelitev koncesije lahko sodelujejo pravne osebe ali skupine pravnih oseb.

(2)Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.

(3)V prijavi na javni razpis mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje, potrebne za udeležbo, določene s smiselno uporabo določb zakona, ki ureja postopek oddaje javnih naročil, ob tem pa mora prijavitelj dokazati oziroma mora predložiti listine:

1.da koncesionarju ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega koncesionarja ali ima pooblastila za njegovo zastopanje, ali odločanje, ali nadzor v njem, ni bila izrečena pravnomočna sodba zaradi kaznivih dejanj, navedenih v prvem odstavku 75. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22);

2.da ima izpolnjene obvezne dajatve in druge denarne nedavčne obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v skladu s predpisi države, v kateri ima sedež, ali predpisi države koncedenta;

3.da je na dan oddaje vloge ali prijave imel predložene vse obračune davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih pet let do dne oddaje vloge ali prijave;

4.da ni uvrščen v evidenco gospodarskih subjektov z negativnimi referencami;

5.da mu v zadnjih treh letih pred potekom roka za oddajo prijav ni bila s pravnomočno odločbo pristojnega organa Republike Slovenije, ali druge države članice, ali tretje države dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno;

6.da nad njim ni začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja po zakonu, ki ureja postopek zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja, ali postopek likvidacije po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, da prijaviteljevih sredstev ali poslovanja ne upravlja upravitelj ali sodišče, da prijaviteljeve poslovne dejavnosti začasno niso ustavljene, da v skladu s predpisi druge države nad koncesionarjem ni začet postopek ali pa je nastal položaj z enakimi pravnimi posledicami;

7.da ni uvrščen v evidenco poslovnih subjektov, ki jim je prepovedano poslovanje s koncedentom na podlagi zakona, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije;

8.da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;

9.da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe projekta, in da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za izvedbo predvidene investicije v infrastrukturo, ki je potrebna za izvajanje storitev državne javne službe, ter izkaže predlagano dolžino izvajanja koncesije;

10.da poda pisno izjavo, da bo, če bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem koncesijskim aktom, razpisno koncesijsko dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;

11.druge pogoje, določene v razpisni koncesijski dokumentaciji v zvezi z oddajo prijave.

(4)Oseba iz prejšnjega odstavka, ki še nima sežigalnice odpadkov iz 2. točke prvega odstavka 17. člena te uredbe, lahko sodeluje v postopku javnega razpisa za podelitev koncesije, če poda izjavo, v kateri se zaveže, da bo sežigalnico za sežiganje gorljivih komunalnih odpadkov zgradila in začela opravljanje državne javne službe najkasneje v sedmih letih od podelitve koncesije.

(5)Prijavitelj mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.

(1)Koncedent bo v postopku izbire koncesionarja izbral najugodnejše ponudbe na podlagi naslednjih meril:

1.projektirane vrednosti emisij onesnaževal v okolje, ki jih mora utemeljiti z opisom čistilnih sistemov emisij in podatki o njihovi učinkovitosti za posamezna onesnaževala (ponudnik, ki ponudi najnižje vrednosti oziroma najnižje projektirane vrednosti onesnaževal v okolje, lahko doseže največje število točk);

2.količina gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih je ponudnik sposoben v enem letu, od 1. januarja do 31. decembra, prevzeti in sežgati (v okviru tega merila lahko doseže ponudnik, ki je sposoben prevzeti in sežgati največjo količino gorljivih komunalnih odpadkov, največje število točk);

3.energijska učinkovitost sežiganja odpadkov, podana kot bruto energijski izkoristek ali bruto električni izkoristek, določen v skladu z Izvedbenim sklepom Komisije (EU) 2019/2010 z dne 12. novembra 2019 o določitvi zaključkov o najboljših razpoložljivih tehnikah (BAT) za sežiganje odpadkov na podlagi Direktive 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta o industrijskih emisijah (UL L št. 312 z dne 3. 12. 2019, str. 55) (v okviru tega merila največja ponujena energijska učinkovitost lahko doseže največje število točk);

4.energetska učinkovitost sežigalnice, določena v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki (v okviru tega merila lahko največja ponujena energetska učinkovitost doseže največje število točk);

5.čas vzpostavitve izvajanja storitev državne javne službe (ponudnik, ki ponudi najkrajši čas vzpostavitve državne javne službe, lahko doseže največje število točk);

6.predvidena cena storitev državne javne službe na tono sežganih gorljivih komunalnih odpadkov (ponudnik, ki ponudi najnižjo ceno za opravljanje storitev javne službe, lahko doseže največje število točk).

(2)Vrstni red in utež posameznih meril iz prejšnjega odstavka ter minimalno število točk za prehajanje med fazami konkurenčnega dialoga in za izbor se določijo v razpisni koncesijski dokumentaciji.

(3)Ponudba se šteje za nedopustno, če čas vzpostavitve državne javne službe presega sedem let.

(4)Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni koncesijski dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe).

(1)Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in dopustna prijava.

(2)Prijava je dopustna, če vsebuje vse v javnem razpisu zahtevane podatke, prijavitelj pa izpolnjuje pogoje za sodelovanje in ni izključen iz postopka izbire koncesionarja.

(3)Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nedopustne, se javni razpis ponovi.

(4)Javni razpis se ponovi tudi, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila v predpisanem roku izbrana za koncesionarja, ni bila sklenjena koncesijska pogodba.

(1)Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo, izbiro kandidatov, s katerimi se vodi dialog, namenjen ugotovitvi in opredelitvi sredstev ter najprimernejših rešitev za zadovoljitev ciljev in potreb koncedenta, vodenje dialoga, poziv kandidatom, da predložijo ponudbe, pripravljene ob upoštevanju rešitev, predstavljenih in opredeljenih med dialogom, poziv ponudnikom, da svoje ponudbe pojasnijo, podrobno opišejo in v podrobnostih uskladijo s koncedentovimi potrebami, oceno ponudb na podlagi meril, ki so bila za oceno določena v javnem razpisu, ter sestavo poročila za koncedenta po končanem pregledu in vrednotenju končne ponudbe opravi strokovna komisija.

(2)Strokovno komisijo iz prejšnjega odstavka imenuje Vlada. Strokovno komisijo sestavljajo predsednik in štirje člani oziroma članice (v nadaljnjem besedilu: član): po dva predstavnika ministrstva, pristojnega za okolje, in ministrstva, pristojnega za energijo, ter en predstavnik ministrstva, pristojnega za finance. Predsednik komisije, ki vodi in usklajuje delo strokovne komisije, je predstavnik ministrstva, pristojnega za okolje.

(3)Pri imenovanju predsednika in članov komisije je treba upoštevati določbe o preprečevanju nasprotja interesov iz 91. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18 in 121/21). Izpolnjevanje pogojev za imenovanje v komisijo potrdi vsak član s pisno izjavo. Če član strokovne komisije naknadno izve za katero od dejstev iz prejšnjega stavka, mora takoj predlagati svojo izločitev. Člani strokovne komisije ne smejo neposredno komunicirati s prijavitelji, ampak le preko koncedenta. Izločenega člana strokovne komisije nadomesti nadomestni član strokovne komisije.

(4)Postopek izbire koncesionarja vodi ministrstvo.

(5)Ministrstvo odloči o izboru koncesionarja z odločitvijo o izbiri koncesionarja, ki je akt poslovanja, v zvezi s katerim se uporablja zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.

(6)Koncedent izbere enega ali več prijaviteljev ali skupino prijaviteljev na podlagi meril, ki so določena s to uredbo, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

1.ponudba je v skladu z minimalnimi zahtevami, ki so določene s to uredbo,

2.ponudnik izpolnjuje pogoje za sodelovanje in

3.ponudnik ni izključen iz sodelovanja v postopku izbire koncesionarja.

(7)Odločitev o izboru preneha veljati, če v 30 dneh od pravnomočnosti obvestila o izboru ni sklenjena koncesijska pogodba iz razlogov, ki so na strani koncesionarja, kar se tudi izrecno navede v razpisni dokumentaciji in obvestilu o izboru.

Koncesionar med trajanjem koncesije prevzema večino operativnih tveganj, povezanih z izvajanjem koncesije, ki se podrobneje določijo s koncesijsko pogodbo.

(1)Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe v pisni obliki. Veljavnost koncesijske pogodbe je vezana na predložitev finančnega jamstva za pravočasen začetek izvajanja pogodbenih obveznosti v višini in pod pogoji, ki se podrobneje določi v razpisni koncesijski dokumentaciji in vzorcu koncesijske pogodbe.

(2)Najkasneje osem dni po pravnomočnosti odločitve o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki ne sme bistveno odstopati od vzorca koncesijske pogodbe iz koncesijske dokumentacije, razen če je bila v postopku izbire koncesionarja posamezna določba osnutka pogodbe predmet pogajanj med koncedentom in koncesionarjem. Koncesijsko pogodbo mora koncesionar skleniti v 45 dneh od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.

(1)S koncesijsko pogodbo koncedent in koncesionar podrobno uredita medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem predmeta koncesije. S to pogodbo se uredijo tudi vsa vprašanja v zvezi z izvajanjem državne javne službe. Koncesijska pogodba mora vsebovati vse, kar kot obvezne sestavine koncesijske pogodbe določa zakon, ki ureja nekatere koncesijske pogodbe.

(2)V koncesijski pogodbi se določijo predvidene letne količine gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih koncesionarju zagotavljajo uporabniki iz posameznih centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki.

(3)V koncesijski pogodbi se glede izvajanja državne javne službe določijo finančna jamstva, ki jih mora koncesionar zagotoviti za primere zastojev pri termični obdelavi gorljivih komunalnih odpadkov v sežigalnici, zaradi katerih se lahko ti kopičijo.

(4)V koncesijski pogodbi se določijo tudi pogoji in način izvajanja državne javne službe za primer nastanka višje sile in izrednih razmer.

(1)Koncesionar mora za čas trajanja koncesijskega razmerja za izvajanje državne javne službe zagotavljati finančno jamstvo za zavarovanje izvedbe ukrepov, določenih v okoljevarstvenem dovoljenju, in če:

1.pride do čezmerne obremenitve okolja, da se zagotovi izvedbo ukrepov za odpravo čezmerne obremenitve okolja;

2.koncesionar preneha opravljati dejavnost ali pride do prenehanja koncesionarja in koncesionar ni poskrbel za ostanke sežiga gorljivih komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke, ali ni zagotovil sežiga gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih je prevzel;

3.koncesionar ne zagotovi izvajanja obratovalnega monitoringa in ne zagotovi spremljanja stanja okolja, če je to predpisano v okoljevarstvenem dovoljenju; in

4.koncesionar ne izvrši pravnomočne odločbe o dovolitvi izvršbe pristojne inšpekcijske službe.

(2)Ministrstvo v imenu koncedenta na predlog pristojne inšpekcije unovči finančno jamstvo iz prejšnjega odstavka.

(3)Finančno jamstvo iz prejšnjega odstavka se zagotovi kot bančna garancija ali zavarovalna polica in se unovči, če koncesionar ne izvede predpisanih ukrepov in obveznosti v primerih iz prvega odstavka tega člena.

(4)Višina finančnega jamstva, ki jo mora zagotoviti koncesionar, se določi v koncesijski pogodbi in se izračuna na podlagi naslednje enačbe: višina finančnega jamstva = Q x C x 0,5 v kateri je:

-        Q – predvidena letna količina sežganih komunalnih odpadkov po koncesijski pogodbi (v tonah),

-        C – cena storitve državne javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov (euro/tono), določena s sklepom Vlade o določitvi cene državne javne službe,

-        0,5 – korekcijski faktor.

(5)Finančno jamstvo se izda za celotno obdobje trajanja koncesijskega razmerja. Če se finančno jamstvo unovči, mora koncesionar zagotoviti novo finančno jamstvo v 30 dneh od unovčitve prejšnjega. Če koncesionar ne zagotovi novega finančnega jamstva, lahko koncedent razdre koncesijsko pogodbo, koncesionar pa ni upravičen do odškodnine.

(6)Upravičenec do sredstev finančnega jamstva iz tega člena je ministrstvo, pri čemer se sredstva finančnega zavarovanja porabijo za plačilo nastalih stroškov zaradi izvedbe naslednjih ukrepov:

1.izvedba ukrepov za odpravo čezmerne obremenitve okolja;

2.zagotovitev sežiga gorljivih komunalnih odpadkov, ki jih je koncesionar prevzel, vendar jih ni sežgal;

3.zagotovitev odstranitve ostankov sežiga gorljivih komunalnih odpadkov v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke;

4.izvedba ukrepov, ki jih je z odločbo koncesionarju naložil inšpektor, pristojen za okolje, če jih koncesionar ni izvedel v roku, ki mu je bil določen z odločbo o dovolitvi izvršbe.

(7)Če višina finančnega jamstva ne zadošča za plačilo vseh nastalih stroškov, je izvajalec javne službe dolžan plačati razliko do polne višine nastalih stroškov.

(8)Unovčenje finančnega jamstva ne odvezuje koncesionarja odgovornosti za morebitno povzročeno okoljsko škodo.

(9)Koncesionar mora najkasneje v 30 dneh pred začetkom izvajanja državne javne službe koncedentu predložiti finančno jamstvo. Predložitev finančnega jamstva je pogoj za veljavnost koncesijske pogodbe in izvajanje državne javne službe.

(1)Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe posebno oziroma izključno pravico na območju iz 6. člena te uredbe, za katero ima pridobljeno koncesijo, opravljati storitve, ki so predmet državne javne službe.

(2)Storitve iz prejšnjega odstavka mora koncesionar opravljati v svojem imenu in za svoj račun.

V primeru neskladja med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo velja koncesijski akt. Koncesijska pogodba, ki je v nasprotju z zakonom ali to uredbo, je v tem delu neveljavna.

Po sklenitvi koncesijske pogodbe lahko koncedent spremeni koncesijski akt, če je treba v javnem interesu spremeniti način in pogoje izvajanja koncesije ali izvesti druge ukrepe v javnem interesu ali zaradi sprememb količin trdnih gorljivih odpadkov, ki nastajajo na območju Republike Slovenije, vse v skladu s predpisi s področja podeljevanja koncesij.

(1)Trajanje koncesijskega razmerja je opredeljeno s koncesijsko pogodbo.

(2)Koncesijsko obdobje začne teči z dnem začetka veljavnosti koncesijske pogodbe.

(3)V koncesijski rok se ne šteje čas, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more opravljati dejavnosti državne javne službe, ki je predmet koncesijskega razmerja.

(1)Koncesionar je dolžan izvajati dejavnost državne javne službe tako, kot je določeno v zakonu, podzakonskih predpisih in splošnih pravnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.

(2)Koncesionar izvaja javno službo v svojem imenu in za svoj račun in nosi vse stroške v zvezi z izvajanjem državne javne službe.

(3)Koncesionar mora izvajati državno javno službo s svojimi kadrovskimi, finančnimi in tehničnimi zmogljivostmi redno in nemoteno ves čas veljavnosti koncesijske pogodbe.

(4)Koncesionar mora zagotoviti izvajanje državne javne službe v polnem obsegu tudi v primeru stavke pri njem zaposlenih delavcev.

Koncesionar mora pisno sporočati koncedentu o vseh pomembnih dogodkih in okoliščinah, ki bi lahko vplivali na izvajanje koncesije, kot so:

1.postopki poravnave, arbitražni postopki ali sodni spori koncesionarja v zvezi s koncesijo;

2.stavke in drugi dogodki, zaradi katerih pride do motenj v izvajanju koncesije;

3.poškodbe infrastrukture, ki onemogočajo izvajanje koncesionirane dejavnosti;

4.v vseh primerih višje sile.

(1)Za izvajanje koncesije javne službe v skladu s predpisi je odgovoren koncesionar kot izvajalec koncesije državne javne službe.

(2)Koncesionar je v skladu s predpisi odgovoren za vso škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci koncedentu, uporabnikom ali tretjim osebam. Koncedent ne odgovarja za škodo, ki jo pri opravljanju oziroma izvajanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije povzročijo pri koncesionarju zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci.

(3)Koncesionar je hkrati s sklenitvijo koncesijske pogodbe dolžan na podlagi splošne civilne odgovornosti z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, ki bo določena s koncesijsko pogodbo – zavarovanje dejavnosti. Pogodba o zavarovanju mora imeti v primeru, če bi oškodovanci uveljavljali povračilo škode neposredno od njega, klavzulo ali drugo dokazilo, da je zavarovanje sklenjeno v korist koncedenta.

(1)Dolžnosti koncedenta so zlasti:

1.zagotavljanje pogojev za izvajanje dejavnosti koncesionirane državne javne službe tako, kot je določeno v zakonu, podzakonskih predpisih in splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu;

2.pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(2)Pravice koncedenta so zlasti:

1.nadzor nad izvajanjem državne javne službe in finančni nadzor,

2.druge pravice, določene s predpisi in koncesijsko pogodbo.

(1)Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico do:

1.trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev državne javne službe,

2.enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev,

3.uporabljanja storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi.

(2)Uporabnik storitev državne javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem državne javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev opravljena v nasprotju z zakonom in to uredbo.

Koncesionar lahko hkrati z izvajanjem državne javne službe opravlja tudi drugo dejavnost, za katero je registriran, če to ne vpliva na izvajanje državne javne službe, pri čemer se med druge dejavnosti šteje tudi sežiganje odpadkov, ki ni predmet izvajanja državne javne službe.

(1)Če koncesionar izvaja tudi drugo dejavnost iz prvega odstavka prejšnjega člena, mora za izvajanje državne javne službe voditi ločeno računovodstvo in zagotoviti ločeno spremljanje stroškov izvajanja državne javne službe in stroškov druge dejavnosti, ki jo izvaja.

(2)Za vodenje ločenih računovodskih evidenc iz prejšnjega odstavka se uporabljajo sodila, in sicer ista sodila vsako poslovno leto. Sodila, ki so namenjena razporejanju posrednih stroškov po dejavnostih, morajo temeljiti na računovodskih načelih.

(3)Sodila za razporejanje posrednih stroškov morajo temeljiti na aktivnostih, ki te stroške povzročajo. Če teh aktivnosti ni mogoče določiti, se uporabijo sodila delitve posrednih stroškov na podlagi deleža neposrednih stroškov.

(4)Sodila ali njihovo spremembo sprejme organ nadzora koncesionarja na predlog organa vodenja koncesionarja.

(5)Sodila in pravilnost njihove uporabe ob letni reviziji računovodskih izkazov preveri revizor in pri prvi preveritvi ali spremembi sodil ali njihove uporabe izda na podlagi Mednarodnega standarda sorodnih storitev 4400 (Posli opravljanja dogovorjenih postopkov) pisno poročilo o njihovi ustreznosti. Če revizor ugotovi, da organizacija v povezavi s sodili ni upoštevala zakonov in drugih predpisov, oceni učinek neupoštevanja na računovodske izkaze, in če je učinek pomemben, izrazi v skladu z MSR 705 (Prilagoditve mnenja v poročilu neodvisnega revizorja) v svojem poročilu o računovodskih izkazih mnenje s pridržki ali odklonilno mnenje. Če revizor v povezavi s sodili nima pripomb k upoštevanju predpisov, doda v revizorjevo poročilo poseben odstavek o poudarjanju zadeve, ki vsebuje ustrezno pojasnilo.

(6)Če koncesionar ni zavezan k obvezni reviziji računovodskih izkazov, revizor ustreznost sodil in pravilnost njihove uporabe preveri na podlagi pogodbe najpozneje do konca aprila tekočega leta za preteklo leto.

(7)Poleg izvajanja obveznosti iz prejšnjih odstavkov mora koncesionar zagotoviti:

1.da se gorljivi komunalni odpadki pred sežigom zaradi kontinuiranega procesa redno prevzemajo in prehodno hranijo v zalogovnikih na okolju neškodljiv način;

2.da se pred prevzemom teh odpadkov ugotovijo njihove kemijske in fizikalne lastnosti v skladu s predpisi, ki urejajo sežiganje odpadkov;

3.da sežig poteka v skladu s predpisi, ki urejajo sežiganje odpadkov v sežigalnicah;

4.da je uporabnikom storitev državne javne službe na voljo celotna, s koncesijo določena zmogljivost zgrajene infrastrukture državne javne službe in

5.da so uporabniki storitev državne javne službe stalno in pravočasno oskrbljeni s storitvami državne javne službe;

6.da izvaja koncesijo skrbno in strokovno v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo;

7.da ves čas izpolnjuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar, določene v 17. členu te uredbe;

8.vodenje obratovalnega dnevnika v skladu s predpisom, ki ureja sežiganje odpadkov v sežigalnicah;

9.redno izvajanje meritev proizvedene toplotne in električne energije z merili, ki morajo biti redno overjena v skladu s predpisom, ki ureja postopek overitve meril, ko obstaja predpis, ki ureja tehnične in meroslovne zahteve za ta merila, ali z napravami, ki morajo biti redno kalibrirane, v primerih, ko ne obstaja predpis, ki bi urejal tehnične in meroslovne zahteve za te naprave;

10.upoštevanje tehničnih in drugih normativov in standardov, povezanih z izvajanjem državne javne službe;

11.sprotno in strokovno vodenje poslovnih knjig;

12.pripravo poslovnih načrtov in letnih poročil;

13.poročanje koncedentu o izvajanju koncesije;

14.redno izvajanje obratovalnega monitoringa v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem in spremljanje stanja okolja, če je to predpisano v okoljevarstvenem dovoljenju, in

15.omogočanje nemotenega nadzora nad izvajanjem državne javne službe.

(1)Koncesionar mora na svoji spletni strani obveščati javnost o izvajanju državne javne službe. Obveščanje javnosti zajema podatke o:

1.monitoringu emisij snovi v zrak in podatke glede dodatne obremenitve zunanjega zraka, če gre za napravo, za katero je treba zagotoviti ocenjevanje kakovosti zunanjega zraka v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja;

2.monitoringu emisij snovi in toplote v vode ali kanalizacijo in spremljanju stanja kakovosti voda, če pri obratovanju sežigalnice nastaja odpadna industrijska voda, ki se odvaja v vode pod pogoji, zaradi katerih je to spremljanje določeno z okoljevarstvenim dovoljenjem na podlagi predpisov, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo;

3.ocenjevanju hrupa, kot je določeno z okoljevarstvenim dovoljenjem na podlagi predpisov, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju;

4.prevzetih količinah posamezne vrste gorljivih komunalnih odpadkov od posameznih uporabnikov državne javne službe, pri čemer morajo biti podatki podani po posameznih občinah;

5.sežganih količinah posamezne vrste gorljivih komunalnih odpadkov;

6.količini odpadkov, ki nastanejo po sežigu gorljivih komunalnih odpadkov;

7.količini proizvedene toplotne energije;

8.količini proizvedene električne energije;

9.načrtovanih ali nenačrtovanih izrednih zastojih pri obratovanju sežigalnice in

10.druge podatke, ki se določijo v koncesijski pogodbi.

(2)Vsi podatki in dokumenti iz tega člena morajo biti uporabnikom in javnosti dostopni na spletni strani še najmanj dve leti po prenehanju izvajanja državne javne službe.

(1)Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.

(2)Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:

1.uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;

2.izdajo navodil, ki jih mora koncesionar obvezno upoštevati;

3.enostransko odpoved pogodbe.

(3)Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme čezmerno obremenjevati koncesionarja.

(4)Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.

(1)Koncesionar je dolžan vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo, ki jih določajo ta uredba, koncesijska pogodba in okoljevarstveno dovoljenje, na zahtevo koncedenta predložiti koncedentu v 15 dneh od zahteve.

(2)Koncesionar mora zagotavljati vodenje evidenc v skladu s predpisi, ki urejajo odpadke in sežigalnice. Prav tako mora zagotoviti vodenje evidence o:

1.količini proizvedene toplote,

2.količini porabljene in količini oddane toplote,

3.količini proizvedene električne energije in

4.količini porabljene in količini oddane električne energije.

(3)Koncesionar mora ministrstvu, pristojnemu za okolje, letno poročati o poslovanju poslovnoizidne enote, ki izvaja državno javno službo, na način in v rokih, določenih s to uredbo.

(4)Koncesionar mora podatke v evidencah hraniti do iztekov roka hrambe v skladu s predpisi, ki urejajo delovno področje, razen če niso na podlagi zakona, ki ureja arhivsko gradivo in arhive, opredeljeni kot arhivsko gradivo.

(1)Koncesionar mora najmanj enkrat letno pripraviti skupno poročilo o izpolnjevanju obveznosti iz koncesijske pogodbe do 31. maja tekočega leta za preteklo leto (v nadaljnjem besedilu: letno poročilo) in ga posreduje koncedentu.

(2)Letno poročilo mora obsegati vse predpisane podatke, ki se nanašajo na izvajanje koncesijske pogodbe in opravljanje državne javne službe.

(3)Koncesionar mora na zahtevo koncedenta pripraviti pisno izredno poročilo o stanju, opravljenih in potrebnih delih, potrebnih investicijah, organizacijskih ukrepih in kakovosti izvajanja prevzetih obveznosti.

(4)Podrobneje se obseg in način poročanja uredita v koncesijski pogodbi.

(1)Izvajalec javne službe mora najkasneje do 30. junija tekočega leta za preteklo poslovno leto ministrstvu poslati poročilo o poslovanju poslovnoizidne enote, ki vsebuje:

1.obračunske kalkulacije polne lastne cene količinske enote poslovnega učinka izvajanja javne službe v skladu s to uredbo;

2.obračunski izkaz uspeha poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi; in

3.obračunski izkaz stanja poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

(2)Izvajalec javne službe mora najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje poslovno leto ministrstvu poslati poročilo o predvidenem poslovanju poslovnoizidne enote, ki vsebuje:

1.predračunske kalkulacije polne lastne cene količinske enote poslovnega učinka izvajanja, kot je določeno v tej uredbi;

2.predračunski izkaz uspeha poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi; in

3.predračunski izkaz stanja poslovnoizidne enote, pripravljen v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.

(3)Izvajalec javne službe mora najpozneje do 30. junija tekočega leta za preteklo poslovno leto ministrstvu poslati revidirano letno poročilo družbe, v okviru katere obratuje poslovnoizidna enota, iz katerega bodo razvidna sodila in ločeno poslovanje.

(1)Nadzor nad izvajanjem državne javne službe in koncesije v okviru svojih pristojnosti opravljata ministrstvo in inšpektorat, pristojen za okolje.

(2)Ministrstvo ima pravico neposredno pri koncesionarju nadzirati izvajanje državne javne službe in drugih obveznosti koncesionarja, določenih s koncesijsko pogodbo. Nadzor po tem odstavku opravlja oseba, ki jo pooblasti minister, pristojen za okolje (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba).

(3)Pristojnosti pooblaščene osebe v postopku nadzora nad zakonitostjo ter strokovnega in finančnega nadzora ne posegajo v pristojnosti drugih organov.

(4)Koncesionar mora pooblaščeni osebi omogočiti nadzor, vstop v svoje poslovne prostore in vpogled v dokumentacijo, zbirke podatkov ter dati zahtevane podatke in pojasnila.

(5)Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.

(6)Napovedani nadzor se opravi s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni prej, preden se opravi. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Pooblaščena oseba se izkaže s pooblastilom ministra, pristojnega za okolje.

(7)O opravljenem nadzoru se izdela zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in pooblaščena oseba.

(1)Koncesionar lahko prenese izvajanje javne službe na drugo osebo samo z dovoljenjem koncedenta.

(2)Koncedent lahko v celoti ali delno prenese izvajanje javne službe samo v primerih, ki se podrobneje določijo s koncesijsko pogodbo.

Koncesijsko razmerje preneha:

1.s prenehanjem koncesijske pogodbe,

2.s prenehanjem koncesionarja, razen v primeru univerzalnega pravnega nasledstva,

3.z odkupom koncesije.

(1)Koncesijska pogodba preneha:

1.po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,

2.z enostranskim razdrtjem,

3.z odstopom od koncesijske pogodbe,

4.s sporazumno razvezo.

(2)Razlogi in pogoji za odpoved in razdrtje pogodbe ter druge medsebojne pravice in obveznosti ob odpovedi oziroma razdrtju pogodbe se določijo v koncesijski pogodbi.

Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila sklenjena.

(1)Koncesijska pogodba lahko z enostranskim koncedentovim razdrtjem preneha:

1.če koncesionar ne zgradi sežigalnice in v roku iz tretjega odstavka 22. člena te uredbe ne vzpostavi državne javne službe;

2.v primeru postopka zaradi insolventnosti, drugega postopka prisilnega prenehanja ali likvidacijskega postopka pri koncesionarju;

3.če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu ali tretjim osebam;

4.če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti tako, kot je določeno s tem koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo;

5.če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;

6.če se z dokumentiranimi ugotovitvami nadzora ugotovi, da koncesionar v bistvenem delu ni ali ne bo izpolnil svoje obveznosti iz koncesijske pogodbe;

7.v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.

(2)Razlogi iz prejšnjega odstavka in postopek razdrtja se podrobneje določijo v koncesijski pogodbi.

(3)Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.

(4)Koncedentovo enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če so okoliščine, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, nastale zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin, ki jih ni mogoče pripisati koncesionarju.

(5)Koncesionar je dolžan koncedentu povrniti škodo, ki je koncedentu nastala zaradi razdrtja koncesijske pogodbe zaradi razlogov na strani koncesionarja. Prav tako je koncedent dolžan koncesionarju povrniti škodo v primeru iz tretjega odstavka tega člena.

(1)Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:

1.če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,

2.če druga stranka krši koncesijsko pogodbo pod pogoji in tako, kot je v pogodbi določeno.

(2)Za kršitev koncesijske pogodbe se ne štejejo koncedentovi enostranski ukrepi v javnem interesu iz 41. člena te uredbe.

(1)Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.

(2)Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe, če ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja ali drugih enakovredno ocenjenih okoliščin nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ekonomsko nevzdržno ali nemogoče.

(1)Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.

(2)Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za nadaljevanje koncesije s koncesionarjevim univerzalnim pravnim naslednikom.

(3)Koncesijsko razmerje preneha z dnem, ko po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, nastanejo pravne posledice začetka stečajnega postopka.

(1)Koncedent in koncesionar se lahko dogovorita o odkupu koncesije.

(2)Z odkupom koncesije preneha koncesijsko razmerje, tako da koncesionar preneha opravljati koncesijo, koncedent pa prevzame vso infrastrukturo, ki je predmet koncesije, in naslednje obveznosti:

1.izplačilo dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja v specializirano opremo ali objekte, ki jih koncesionar ne bo mogel povrniti v okviru svoje druge dejavnosti;

2.povrnitev nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.

(1)Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane državne javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, v skladu z izdelanimi načrti nujnih ukrepov za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za druge javne službe pa v skladu s posameznimi programi izvajanja javne službe. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju državne javne službe v takih pogojih.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja državne javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.

(3)Zaradi nepredvidljivih okoliščin, ki so nastale zaradi višje sile, lahko koncesijsko razmerje preneha, vendar samo sporazumno med koncedentom in koncesionarjem.

(1)Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti katere od pogodbenih strank, in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na eno od strank, ima druga stranka pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe tako, kot je to določeno v koncesijski pogodbi.

(2)O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan v okviru objektivnih možnosti opravljati javno službo iz koncesijske pogodbe.

Za vsa civilnopravna razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev državne javne službe se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.

V razmerjih med koncedentom in koncesionarjem ter razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev državne javne službe se ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali domača ali tuja arbitraža.

(1)Z globo 45.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je uporabnik storitev državne javne službe, če ne preda komunalnih odpadkov izvajalcu državne javne službe po tej uredbi (drugi odstavek 7. člena te uredbe).

(2)Z globo 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki je uporabnik storitev državne javne službe.

(1)Z globo 40.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki je izvajalec državne javne službe po tej uredbi, če:

1.v 48 urah od nastanka zastoja zaradi okvar ali nezmožnosti zagotavljanja izvajanja storitev javne službe ne obvesti ministrstva, pristojnega za okolje, ali uporabnikov z objavo na svoji spletni strani (tretji odstavek 8. člena te uredbe);

2.se o načrtovanem rednem ali izrednem vzdrževanju sežigalnice ne uskladi z uporabniki storitev državne javne službe ali če o tem ne obvesti ministrstva, pristojnega za okolje, inšpekcije, pristojne za okolje, ali tega ne objavi na svoji spletni strani (četrti odstavek 8. člena te uredbe).

(2)Z globo 2.500 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki je izvajalec državne javne službe po tej uredbi.

Vlada predpiše metodologijo za določitev cene državne javne službe iz 13. člena te uredbe najkasneje v treh mesecih po končanem postopku javnega razpisa za izbor koncesionarja za izvajanje državne javne službe.

Uporabnik storitev državne javne službe in izvajalec državne javne službe sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov morata najkasneje do začetka obratovanja sežigalnice skleniti pogodbo o opravljanju storitev državne javne službe iz 14. člena te uredbe.

(1)Z dnem uveljavitve te uredbe prenehata veljati:

1.Uredba o načinu opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 123/04, 106/05 in 6/16) in

2.Uredba o načinu, predmetu in pogojih opravljanja obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije (Uradni list RS, št. 109/05, 62/08 in 6/16).

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se določbe predpisov iz prejšnjega odstavka uporabljajo do prenehanja koncesije, podaljšane na podlagi postopka za podaljšanje koncesije, začetega na podlagi predpisov iz prejšnjega odstavka.

(1)Koncesijo po tej uredbi lahko pridobi tudi koncesionar, ki upravlja z obstoječo sežigalnico odpadkov, ki izvaja državno javno službo sežiganja komunalnih odpadkov na območju občin Savinjske regije, v skladu s predpisi iz prejšnjega člena, če se v ponudbi iz 22. in 24. člena te uredbe zaveže, da bo sežigalnico prilagodil pogojem iz te uredbe najkasneje do izteka koncesije iz drugega odstavka prejšnjega člena, pri čemer to obdobje ne sme preseči roka iz tretjega odstavka 22. člena te uredbe.

(2)Koncedent lahko razdre koncesijsko pogodbo, sklenjeno s koncesionarjem iz prejšnjega odstavka na podlagi te uredbe, poleg razlogov iz 2. do 7. točke prvega odstavka 50. člena te uredbe, tudi v primeru, če koncesionar najkasneje do izteka roka iz tretjega odstavka 22. člena te uredbe sežigalnice ne prilagodi pogojem iz te uredbe.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00704-140/2022 Ljubljana, dne 10. maja 2022 EVA 2021-2550-0077 Vlada Republike Slovenije Janez Janša predsednik