Zakon o ukrepih za omilitev posledic dviga cen energentov v gospodarstvu in kmetijstvu (ZUOPDCE)

S tem zakonom se zaradi omilitve posledic dviga cen energentov določajo začasni ukrepi za področje gospodarstva in kmetijstva.

(1)Upravičenec do pomoči za gospodarstvo pri odpravi škode zaradi dviga cen energentov (v nadaljnjem besedilu: pomoč za gospodarstvo) je pravna ali fizična oseba, ki:

-        je bila registrirana v Republiki Sloveniji za opravljanje gospodarske dejavnosti najpozneje do 1. decembra 2021 in

-        ji bodo stroški energije (AOP 132, konto 402 pri fizičnih osebah) v letu 2022 glede na leto 2021 narasli za več kot 40 odstotkov.

(2)Upravičenec, ustanovljen po 1. januarju 2021, rast stroškov energije v letu 2022 glede na leto 2021 iz druge alineje prejšnjega odstavka oceni na podlagi nastalih stroškov energije v letu 2021, preračunanih na letno obdobje, na podlagi števila dni poslovanja v letu 2021.

(3)Vsota pomoči namenjene blažitvi posledic dviga cen energentov po tem ukrepu in po drugih ukrepih, ne sme presegati nastale škode zaradi dviga cen energentov. Škoda, ki je upravičencem nastala kot posledica dviga cen energentov (v nadaljnjem besedilu: škoda), se dokazuje kot škoda, ki nastane zaradi povečanja stroškov energije v letu 2022 glede na leto 2021.

(4)Upravičenec ni upravičen do pomoči za gospodarstvo iz tega člena, če so mu bila dodeljena sredstva iz 8. člena tega zakona.

(5)Višina pomoči se določi glede na dejansko velikost čistih prihodkov od prodaje v letu 2019 in glede na delež stroškov energije v celotnih poslovnih odhodkih v letu 2019, in sicer za vse subjekte, ki ločeno poročajo postavko stroški energije (AOP 132 oziroma konto 402 pri fizičnih osebah). Čiste prihodke od prodaje in delež stroškov energije v celotnih poslovnih odhodkih upravičenec, ustanovljen do vključno 1. januarja 2019, določi na podlagi podatkov za leto 2019, upravičenec, ustanovljen po 1. januarju 2019 do vključno 1. januarja 2020, na podlagi podatkov za leto 2020, upravičenec, ustanovljen po 1. januarju 2020 do vključno 1. januarja 2021, na podlagi podatkov za leto 2021, upravičenec, ustanovljen po 1. januarju 2021, pa na podlagi podatkov za leto 2021, preračunanih na letno obdobje, na podlagi števila dni poslovanja v letu 2021.

(6)Vlada Republike Slovenije podrobneje predpiše metodologijo ocenjevanja škode, pogoje in postopek dodelitve pomoči za gospodarstvo.

(7)Višina pomoči ne sme presegati 60 odstotkov nastale škode upravičenca iz naslova zvišanja cen energentov in hkrati ne more presegati zneskov v eurih, navedenih v tabeli: Delež stroškov energije v poslovnih odhodkih Čisti prihodki od prodaje Od 0 do 3% Od vključno 3 do 5% Od vključno 5 do 10% Od vključno 10 do 15% Od vključno 15 do 20% Od vključno 20 do 25% Od vključno 25% dalje do 10.000 EUR 30 40 50 60 70 80 100 od 10.001 EUR do 100.000 EUR 70 100 130 190 250 300 600 od 100.001 do 500.000 EUR 300 400 500 900 1.300 1.700 3.300 od 500.001 EUR do 1.000.000 EUR 800 1.000 1.500 2.700 4.000 4.700 8.000 Od 1.000.001 EUR do 5.000.000 EUR 2.500 3.500 4.700 8.600 9.500 14.000 25.000 od 5.000.001 EUR do 10.000.000 EUR 10.000 12.000 16.000 25.000 37.000 43.000 74.000 od 10.000.001 EUR do 20.000.000 EUR 20.000 25.000 30.000 70.000 90.000 120.000 150.000 od 20.000.001 EUR do 50.000.000 EUR 40.000 50.000 60.000 140.000 160.000 180.000 280.000 od 50.000.001 EUR do 100.000.000 EUR 90.000 115.000 138.000 250.000 440.000 500.000 600.000 nad 100.000.001 EUR 180.000 250.000 300.000 570.000 1.200.000 1.500.000 2.000.000 Delež stroškov energije v poslovnih odhodkih Čisti prihodki od prodaje Od 0 do 3% Od vključno 3 do 5% Od vključno 5 do 10% Od vključno 10 do 15% Od vključno 15 do 20% Od vključno 20 do 25% Od vključno 25% dalje do 10.000 EUR 30 40 50 60 70 80 100 od 10.001 EUR do 100.000 EUR 70 100 130 190 250 300 600 od 100.001 do 500.000 EUR 300 400 500 900 1.300 1.700 3.300 od 500.001 EUR do 1.000.000 EUR 800 1.000 1.500 2.700 4.000 4.700 8.000 Od 1.000.001 EUR do 5.000.000 EUR 2.500 3.500 4.700 8.600 9.500 14.000 25.000 od 5.000.001 EUR do 10.000.000 EUR 10.000 12.000 16.000 25.000 37.000 43.000 74.000 od 10.000.001 EUR do 20.000.000 EUR 20.000 25.000 30.000 70.000 90.000 120.000 150.000 od 20.000.001 EUR do 50.000.000 EUR 40.000 50.000 60.000 140.000 160.000 180.000 280.000 od 50.000.001 EUR do 100.000.000 EUR 90.000 115.000 138.000 250.000 440.000 500.000 600.000 nad 100.000.001 EUR 180.000 250.000 300.000 570.000 1.200.000 1.500.000 2.000.000

(8)Upravičenec, ki poroča oziroma knjiži ločeno postavko stroški energije (AOP 132 oziroma konto 402 pri fizičnih osebah), določi dejansko višino letnih prihodkov od prodaje in delež stroškov energije skladno s prejšnjim odstavkom. Fizične osebe, ki ne pripravljajo izkaza poslovnega izida in knjigovodsko ne evidentirajo dejansko nastalih jim stroškov, dokazujejo stroške energije z izvirnimi knjigovodskimi listinami. Čiste prihodke od prodaje jim predstavljajo prihodki iz polja 1 obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti, celotne poslovne odhodke pa normirani odhodki v polju 8 obračuna dohodnine od dohodka iz dejavnosti.

(9)Pomoč za gospodarstvo se upravičencem dodeli na osnovi ocene zvišanja stroškov energije iz druge alineje prvega odstavka tega člena. Upravičenost do prejete pomoči ugotavlja Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: FURS) v letu 2023, po objavi letnih poročil za leto 2022.

(1)Za izplačilo pomoči za gospodarstvo upravičenec iz prvega odstavka prejšnjega člena preko informacijskega sistema FURS predloži izjavo, s katero izjavlja, da je upravičenec, ki ga opredeljuje prejšnji člen. Predloga obrazca izjave se objavi na portalu eDavki.

(2)Upravičenec predloži izjavo iz prejšnjega odstavka na osnovi dejanskih podatkov in ocene zvišanja stroškov energije iz druge alineje prvega odstavka prejšnjega člena do 15. aprila 2022.

(3)FURS izplača pomoč za gospodarstvo upravičencu iz prejšnjega člena v enkratnem znesku do 5. maja 2022.

Sredstva za izplačilo pomoči za gospodarstvo se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Za upravičenca, ki ugotavlja prihodke po pravilih računovodenja, so prihodki iz petega odstavka 2. člena tega zakona čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih računovodenja.

(2)Upravičena višina pomoči za gospodarstvo se ugotavlja na osnovi podatkov iz revidiranih oziroma potrjenih računovodskih izkazov ali drugih dokazil.

(3)Upravičenec, ki je uveljavil pomoč za gospodarstvo in naknadno ugotovi da je zahteval previsok znesek pomoči ali da ni izpolnjeval pogojev za njeno pridobitev, o tem obvesti FURS najpozneje do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2022 oziroma za obdobje, ki vključuje podatke za obdobje drugega polletja 2022, oziroma do roka za predložitev obračuna davka od dohodkov iz dejavnosti za leto 2022 oziroma do roka za predložitev končnega obračuna po prenehanju subjekta, in vrne znesek prejete pomoči v 30 dneh od vročitve odločbe.

(4)Po poteku roka za vračilo prejete pomoči za gospodarstvo, določenega v prejšnjem odstavku, do plačila, se plačajo zamudne obresti po Zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti (Uradni list RS, št. 11/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZPOMZO-1).

(5)Če obveznost iz naslova vračila prejete pomoči ni plačana v roku, predpisanem s tem zakonom, se prisilno izterja. Izvršbo opravi FURS po določbah zakona, ki ureja davčni postopek.

(1)Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko FURS na zahtevo upravičenca dovoli obročno plačilo obveznosti iz naslova vračila prejete pomoči v največ šestih mesečnih obrokih v obdobju šestih mesecev, če zavezanec ob zapadlosti terjatve ne razpolaga z likvidnimi sredstvi, ki bi zadostovala za plačilo v enkratnem znesku.

(2)Za čas, ko je dovoljeno obročno plačilo v skladu s tem zakonom, se za odloženi znesek (vključno z zamudnimi obrestmi) ne zaračunajo obresti.

(3)Če je FURS dovolil obročno plačilo, prejemnik sredstev pa zamudi s plačilom posameznega obroka, z dnem zapadlosti neplačanega obroka zapadejo v plačilo vsi naslednji neplačani obroki. FURS v odločbi, s katero dovoli obročno plačilo, prejemnika sredstev opozori na posledice zamude.

(4)FURS pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja davčni postopek, zavaruje izpolnitev in plačilo obveznosti.

(5)Za vsa vprašanja, ki niso urejena v tem členu, se smiselno uporablja zakon, ki ureja davčni postopek.

Nadzor nad izvajanjem ukrepa iz 2. člena tega zakona in izpolnjevanjem obveznosti vračila pomoči iz 5. člena tega zakona in iz prejšnjega člena izvaja FURS, ki za postopek nadzora smiselno uporabi zakon, ki ureja davčni postopek.

(1)Upravičenec do enkratnega finančnega nadomestila zaradi vpliva povečanja cen mineralnih gnojil in energentov na kmetijsko pridelavo je nosilec kmetijskega gospodarstva v skladu z Zakonom o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US in 123/21), ki je oddal zbirno vlogo za leto 2021, v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike za leto 2021.

(2)Upravičenec iz prejšnjega odstavka je upravičen do finančnega nadomestila iz tega člena, če bodo stroški energije in stroški mineralnih gnojil v letu 2022 glede na leto 2021 narasli za več kot 40 odstotkov.

(3)Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala na hektar zemljišča glede na vrsto dejanske rabe grafične enote rabe zemljišča kmetijskega gospodarstva v skladu s predpisom, ki ureja register kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: dejanska raba).

(4)Največja skupna upravičena površina iz prejšnjega odstavka je 100 ha kmetijskih zemljišč v uporabi. Če je skupna površina na kmetijsko gospodarstvo večja od 100 ha, se upravičena površina določi tako, da se površine za posamezno dejansko rabo sorazmerno znižajo, da skupaj ne presegajo največje skupne upravičene površine 100 ha.

(5)Višina pavšala na hektar zemljišča, glede na dejansko rabo, je:

-        49 eurov za površine trajnih travnikov (1300), travinja z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi

(1320)in ekstenzivnih oziroma travniških sadovnjakov (1222);

-        138 eurov za površine hmeljišč (1160), trajnih rastlin na njivskih površinah (1180), rastlinjakov s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod (1192), vinogradov (1211), matičnjakov (1212), intenzivnih sadovnjakov (1221), oljčnikov (1230), jagod na njivi

(1170)in ostalih trajnih nasadov (1240);

-        105 eurov za površine njiv (1100), začasnega travinja (1131), njiv za rejo polžev (1150), hmeljišč v premeni (1161), rastlinjakov (1190), rastlinjakov s sadnimi rastlinami

(1192)in kmetijskih zemljišč v pripravi (1610).

(6)Višina finančnega nadomestila iz tega člena v letu 2022 ne sme presegati 60 odstotkov zvišanja cen energentov in mineralnih gnojil glede na leto 2021.

(7)Vlada Republike Slovenije predpiše podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena.

(8)Sredstva za izplačilo finančnega nadomestila iz tega člena se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Upravičenec do enkratnega finančnega nadomestila zaradi vpliva povečanja cen energentov v čebelarstvu je fizična ali pravna oseba, ki je vpisana v centralni register čebelnjakov, v skladu s predpisom, ki ureja register čebelnjakov, kot odgovorna oseba za vzrejo čebel in je imela na dan 30. junija 2021 prijavljeno najmanj eno čebeljo družino.

(2)Finančno nadomestilo iz tega člena se dodeli v obliki pavšala na čebeljo družino.

(3)Višina pavšala na čebeljo družino je 5 eurov.

(4)Finančna pomoč iz tega člena se dodeli po pravilih o dodeljevanju pomoči de minimis v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9), zadnjič spremenjeno z Uredbo Komisije (EU) 2019/316 z dne 21. februarja 2019 o spremembi Uredbe (EU) 1408/2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 51 I z dne 22. 2. 2019, str. 1).

(5)Vlada Republike Slovenije predpiše podrobnejše pogoje za dodelitev finančnega nadomestila iz tega člena.

(6)Sredstva za izplačilo finančnega nadomestila iz tega člena se zagotavljajo iz proračuna Republike Slovenije.

(1)Za ukrep iz 8. in 9. člena tega zakona se odločbe izdajo na podlagi podatkov iz uradnih evidenc.

(2)Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka najpozneje v 30 dneh od uveljavitve predpisa iz sedmega odstavka 8. člena in petega odstavka 9. člena tega zakona odpremi informativno odločbo.

(3)Če upravičenec ugotovi, da je izračun v informativni odločbi iz prejšnjega odstavka nepravilen ali se z izplačilom ne strinja, lahko v 15 dneh od vročitve odločbe vloži ugovor. Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja preveri navedbe upravičenca in izda odločbo.

(4)Če upravičenec zoper informativno odločbo iz drugega odstavka tega člena ne ugovarja, postane informativna odločba dokončna. Šteje se tudi, da se je upravičenec odpovedal pravici do pritožbe.

(5)Upravičenec lahko v 15 dneh od vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena vloži pritožbo na Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe.

(6)Odločbe in sklepi iz tega člena se vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi in sklepu oziroma na posamičnem aktu.

(1)Izpolnjevanje pogojev iz drugega in šestega odstavka 8. člena tega zakona ugotovi Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja na osnovi podatkov ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

(2)Če upravičenec ne izpolni pogoja iz drugega odstavka 8. člena tega zakona, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja zahteva vračilo izplačanih sredstev.

(3)Če upravičenec ne izpolni pogoja iz šestega odstavka 8. člena tega zakona, Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja zahteva vračilo izplačanih sredstev v deležu, ki presega 60 odstotkov nastale škode iz šestega odstavka 8. člena tega zakona.

(4)Upravičenec je dolžan vrniti znesek prejetega finančnega nadomestila v 30 dneh od vročitve odločbe iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(5)Po poteku roka za vračilo prejetega finančnega nadomestila iz prejšnjega odstavka, se plačajo zamudne obresti po ZPOMZO-1.

(1)Ne glede na drugi odstavek 297. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US in 203/20 – ZIUPOPDVE; v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) mora davčni zavezanec predložiti davčnemu organu davčni obračun od dohodka iz dejavnosti najpozneje do 30. aprila 2022 za leto 2021.

(2)Ne glede na drugi odstavek 358. člena ZDavP-2 mora davčni zavezanec, ki sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se ne razlikuje od koledarskega leta, predložiti davčnemu organu davčni obračun davka od dohodka pravnih oseb najpozneje do 30. aprila 2022 za leto 2021.

(3)Če davčni zavezanec sestavlja davčni obračun za davčno obdobje, ki se razlikuje od koledarskega leta in je enako poslovnemu letu, in se izteče rok za predložitev davčnega obračuna po tretjem odstavku 358. člena ZDavP-2 do 30. aprila 2022, lahko predloži davčni obračun v enem mesecu po izteku roka iz tretjega odstavka 358. člena ZDavP-2.

(1)Ne glede na prvi odstavek 308. člena ZDavP-2 davčni zavezanec opravi priglasitev ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2022 najpozneje do 30. aprila 2022 oziroma do poteka roka za preložitev obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti po tem členu.

(2)Ne glede na tretji odstavek 382.a člena ZDavP-2 davčni zavezanec priglasi ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za davčno leto 2022 oziroma za davčno leto, ki se začne v letu 2022, najpozneje do 30. aprila 2022 oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna po tem členu.

(3)Šteje se, da je davčni zavezanec priglasil ugotavljanje davčne osnove za davčno leto z upoštevanjem normiranih odhodkov in se odločil za ugotavljanje davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov, če do 30. aprila 2022 oziroma do poteka roka za predložitev davčnega obračuna po tem členu zakona, ne obvesti davčnega organa o prenehanju ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov v davčnem obračunu za predhodno leto oziroma obdobje.

Ne glede na prvi odstavek 299. člena in deveti odstavek 371. člena ZDavP-2 davčni zavezanec zahtevi za spremembo predhodne akontacije oziroma akontacije dohodnine in akontacije davka od dohodkov pravnih oseb priloži oceno davčne osnove za tekoče leto ter podatke, ki dokazujejo spremembo davčne osnove.

Ne glede na šesti odstavek 145. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17, 65/17, 28/19, 75/19, 139/20, 189/20 – ZFRO, 51/21, 121/21, 162/21, 196/21 – ZDOsk in 10/22) in ne glede na drugi odstavek 10. člena Pravilnika o določanju zavarovalne osnove (Uradni list RS, št. 89/13, 11/15, 83/16 in 72/17) se zavarovalna osnova v letu 2022 na novo določi na podlagi zadnjega obračuna akontacije dohodnine oziroma dohodnine od dohodka iz dejavnosti za mesec po mesecu, v katerem je bil obračun davka predložen davčnemu organu, vendar najpozneje za mesec maj.

Ne glede na določbe drugih zakonov in predpisov morajo tisti zavezanci, ki predlagajo letna poročila na Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve do 31. marca tekočega leta, v letu 2022 predložiti letna poročila najpozneje do 30. aprila 2022.

(1)Vlada Republike Slovenije izda predpis iz šestega odstavka 2. člena tega zakona v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.

(2)Vlada Republike Slovenije izda predpis iz sedmega odstavka 8. člena in petega odstavka 9. člena tega zakona v osmih dneh po uveljavitvi tega zakona.

(1)V Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list Republike Slovenije, št. 85/10, 86/14 in 77/18) se v drugem odstavku 37. člena besedilo »30. junija 2022« nadomesti z besedilom »31. decembra 2025«.

(2)Določba prejšnjega odstavka začne veljati z uveljavitvijo spremembe Direktive Sveta 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L št. 347 z dne 11. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjene z Direktivo Sveta (EU) 2021/1159 z dne 13. julija 2021 o spremembi Direktive 2006/112/ES glede začasnih oprostitev pri uvozu in nekaterih dobavah v odziv na pandemijo COVID-19 (UL L št. 250 z dne 15. 7. 2021, str. 1–3; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/112/ES), glede podaljšanja obdobja uporabe neobveznega mehanizma obrnjene davčne obveznosti iz prvega odstavka člena 199a Direktive 2006/112/ES.

(3)Minister, pristojen za finance, objavi dan uveljavitve spremembe Direktive 2006/112/ES iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 312-01/22-3/29 Ljubljana, dne 22. februarja 2022 EPA 2482-VIII Državni zbor Republike Slovenije Igor Zorčič predsednik