58. člen GZ-1
(pravna sredstva)
(1)Zoper odločbo, ki jo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja izda upravna enota, je dovoljena pritožba v osmih dneh od njene vročitve. Zoper odločbo, ki jo izda ministrstvo, ni dovoljena pritožba, je pa dovoljen upravni spor. Stranke se lahko pravici do upravnega spora odpovejo.
(2)Po preteku dveh mesecev od začetka gradnje ni mogoče predlagati obnove postopka iz razloga, saj bi morala biti oseba udeležena v postopku kot stranski udeleženec in ji možnost udeležbe v postopku ni bila dana.
(3)Če je objekt zgrajen na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja vsaj do faze izvedenih grobih gradbenih del, se v postopku obnove gradbenega dovoljenja ali v postopku odprave ali razveljavitve po nadzorstveni pravici v primeru, kadar bi ukrepanje zoper gradbeno dovoljenje nesorazmerno poseglo v pridobljene pravice ali pravne koristi lastnika objekta, ugotovi le nezakonitost gradbenega dovoljenja. Zaradi ugotovitve nezakonitosti gradbenega dovoljenja uvedba inšpekcijskega postopka ni dopustna.
(4)Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja, če je bilo gradbeno dovoljenje izdano za objekt, za katerega je po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, treba opraviti presojo sprejemljivosti.
(5)V primeru odprave ali ničnosti gradbenega dovoljenja se odpravi tudi uporabno dovoljenje.
(6)Upravne spore zoper odločbe, izdane v postopkih, za katere je po določbah tega zakona pristojno ministrstvo, ali za objekte, ki se financirajo iz virov, ki jih Evropska unija namenja gradnji, sodišče rešuje prednostno.
- VSRS Sklep I Up 60/2026Vrhovno sodišče RS · 2026
Običajna raba objekta je za lastnika sosednjega zemljišča lahko težko popravljiva škoda (ali celo nepopravljiva škoda), če v postopku uveljavlja, da za dovolitev gradnje objekta pogoji niso izpolnjeni, tj., če objekta ni dovoljeno graditi. To, da je Ustavno sodišče sklep o lokacijski preveritvi, na katerem temelji gradbeno dovoljenje, odpravilo zato, da je omogočilo odpravo škodljivih posledic, kaže na to, da javna korist z izdajo začasne odredbe ne bo prizadeta. Stranka z interesom prizadetosti svoje koristi ne more uveljavljati s sklicevanjem na svojo obveznost dokončati projekt.
- UPRS Sodba III U 258/2024-50Upravno sodišče RS · 2025
V novem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da se o tem, ali naj se obnova postopka sploh dovoli, odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. To pomeni, da bo moral pravočasnost predloga za obnovo postopka in izpolnjevanje drugih pogojev ugotavljati na podlagi sedaj veljavnega GZ-1 (prim. 75. točko obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 14/2022 z dne 1. 10. 2024). Ta v drugem odstavku 58. člena določa dvomesečni prekluzivni rok, ki teče od začetka gradnje (tj. začetka izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del, 42. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1), za razliko od GZ pa ne določa več omejitve, da mora predlagatelj izkazati tudi, da bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Zakonodajalec je namreč ocenil, da ni mogoče predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev po obnovljenem postopku.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 3. 4. 2026Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sklep I Up 60/2026Vrhovno sodišče RS · 3. 4. 2026
Običajna raba objekta je za lastnika sosednjega zemljišča lahko težko popravljiva škoda (ali celo nepopravljiva škoda), če v postopku uveljavlja, da za dovolitev gradnje objekta pogoji niso izpolnjeni, tj., če objekta ni dovoljeno graditi. To, da je Ustavno sodišče sklep o lokacijski preveritvi, na katerem temelji gradbeno dovoljenje, odpravilo zato, da je omogočilo odpravo škodljivih posledic, kaže na to, da javna korist z izdajo začasne odredbe ne bo prizadeta. Stranka z interesom prizadetosti svoje koristi ne more uveljavljati s sklicevanjem na svojo obveznost dokončati projekt.
- UPRS Sodba III U 258/2024-50Upravno sodišče RS · 9. 5. 2025
V novem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da se o tem, ali naj se obnova postopka sploh dovoli, odloča na podlagi predpisov, veljavnih v času odločanja o predlogu za obnovo postopka. To pomeni, da bo moral pravočasnost predloga za obnovo postopka in izpolnjevanje drugih pogojev ugotavljati na podlagi sedaj veljavnega GZ-1 (prim. 75. točko obrazložitve sodbe in sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 14/2022 z dne 1. 10. 2024). Ta v drugem odstavku 58. člena določa dvomesečni prekluzivni rok, ki teče od začetka gradnje (tj. začetka izvajanja gradbenih, obrtniških ali inštalacijskih del, 42. točka prvega odstavka 3. člena GZ-1), za razliko od GZ pa ne določa več omejitve, da mora predlagatelj izkazati tudi, da bi obnova postopka lahko pripeljala do drugačne odločitve. Zakonodajalec je namreč ocenil, da ni mogoče predvideti, kakšne učinke bo imelo sodelovanje stranke na odločitev po obnovljenem postopku.