217. člen ZUreP-3
(sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu)
(1)Najpozneje v 15 dneh po pravnomočnosti odločbe o razlastitvi upravni organ pozove razlastitvenega upravičenca in razlaščenca, naj skleneta sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu (v nadaljnjem besedilu: sporazum).
(2)V sporazumu za razlaščeno nepremičnino morajo biti določeni zlasti oblika in višina odškodnine ter rok, v katerem mora razlastitveni upravičenec izpolniti svojo odškodninsko obveznost in prevzeti razlaščeno nepremičnino ali izročiti nadomestno nepremičnino.
(3)Sporazum mora vsebovati vse podatke, potrebne za izpolnitev obveznosti razlastitvenega upravičenca.
(4)Sporazum je lahko dan na zapisnik pri upravnem organu, ki vodi postopek razlastitve. Upravni organ po prejetju sporazuma na zapisnik izda odločbo, v katero vključi vsebino sporazuma. Odločba se lahko izpodbija le iz razlogov, iz katerih se v skladu s predpisi, ki urejajo splošni upravni postopek, lahko izpodbija poravnava, vendar pa to ne zadrži izvršitve.
(5)Če je sporazum predložen v obliki notarsko overjene listine, ima moč izvršilnega naslova.
(6)Če v dveh mesecih po pozivu iz prvega odstavka tega člena ni sklenjen sporazum o odškodnini oziroma nadomestilu, lahko razlastitveni upravičenec ali razlaščenec vloži predlog za odmero odškodnine oziroma določitev nadomestila v nepravdnem postopku na pristojnem sodišču.
- VSL Sklep I Ip 986/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Dolžniku je bila po izvršilnem naslovu naložena zgolj obveznost, da upnici predloži v podpis pogodbo o služnosti, kar pa ne obsega tudi obveznosti dolžnika, da z upnico (tudi dejansko) sklene pogodbo o služnosti. Za situacijo, ko ne pride do sklenitve pogodbe o služnosti v javnem interesu sporazumno med strankami, je predviden postopek, ki se (sprva) vodi pred upravnim organom. V primeru, da stranke po pravnomočno zaključenem upravnem postopku ne dosežejo soglasja glede (višine) nadomestila za služnost, pa nadomestilo določi sodišče v nepravdnem postopku.
- VSK Sklep CDn 200/2023Višje sodišče v Kopru · 2023
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za tako javno korist, ki terja razlastitev nepremičnine (202.- 204. člen ZUreP-3). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (213. člen ZUreP-3) in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej (217. člen ZUreP-3). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljene javne koristi (204. člen ZUreP-3) grozi razlastitev nepremičnine (203. člen ZUreP-3). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa in taka pogodba torej nima značaja in pomena prometa z nepremičninami.
- VSM Sklep I Cp 538/2022Višje sodišče v Mariboru · 2022
Odškodnina za razlaščeno nepremičnino mora biti najprej določena v skladu z 216. členom ZUreP-3 (prej 206. členom ZUreP-2), in sicer bodisi s sporazumom iz prvega odstavka 217. člena ZUreP-3 (prej prvi odstavek 207. členom ZUreP-2) bodisi v nepravdnem postopku za določitev odškodnine po šestem odstavku 217. člena ZUreP-3 (prej šesti odstavek 207. člena ZUreP-2), da lahko razlastitveni zavezanec (nasprotni udeleženec) kot upnik le - to (kot prenizko) zavrne.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 22. 10. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Ip 986/2024Višje sodišče v Ljubljani · 22. 10. 2024
Dolžniku je bila po izvršilnem naslovu naložena zgolj obveznost, da upnici predloži v podpis pogodbo o služnosti, kar pa ne obsega tudi obveznosti dolžnika, da z upnico (tudi dejansko) sklene pogodbo o služnosti. Za situacijo, ko ne pride do sklenitve pogodbe o služnosti v javnem interesu sporazumno med strankami, je predviden postopek, ki se (sprva) vodi pred upravnim organom. V primeru, da stranke po pravnomočno zaključenem upravnem postopku ne dosežejo soglasja glede (višine) nadomestila za služnost, pa nadomestilo določi sodišče v nepravdnem postopku.
- VSK Sklep CDn 200/2023Višje sodišče v Kopru · 12. 12. 2023
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za tako javno korist, ki terja razlastitev nepremičnine (202.- 204. člen ZUreP-3). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (213. člen ZUreP-3) in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej (217. člen ZUreP-3). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljene javne koristi (204. člen ZUreP-3) grozi razlastitev nepremičnine (203. člen ZUreP-3). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa in taka pogodba torej nima značaja in pomena prometa z nepremičninami.
- VSM Sklep I Cp 538/2022Višje sodišče v Mariboru · 1. 8. 2022
Odškodnina za razlaščeno nepremičnino mora biti najprej določena v skladu z 216. členom ZUreP-3 (prej 206. členom ZUreP-2), in sicer bodisi s sporazumom iz prvega odstavka 217. člena ZUreP-3 (prej prvi odstavek 207. členom ZUreP-2) bodisi v nepravdnem postopku za določitev odškodnine po šestem odstavku 217. člena ZUreP-3 (prej šesti odstavek 207. člena ZUreP-2), da lahko razlastitveni zavezanec (nasprotni udeleženec) kot upnik le - to (kot prenizko) zavrne.