23. člen ZKN
(tloris stavbe)
(1)Stavbi se določi tloris stavbe, ki je navpična projekcija zunanjega obrisa celotne stavbe na ravnino (v nadaljnjem besedilu: tloris stavbe). Posebej se določi tudi tloris nadzemnega dela stavbe, ki je navpična projekcija zunanjega obrisa nadzemnega dela stavbe na ravnino, tloris podzemnega dela stavbe, ki je navpična projekcija zunanjega obrisa podzemnega dela stavbe na ravnino, in tloris zemljišča pod stavbo, ki je navpična projekcija preseka stavbe z zemljiščem na ravnino. Grafični podatki o tlorisih iz tega odstavka se v katastru nepremičnin vodijo kot poligoni.
(2)O tlorisu stavbe se v katastru nepremičnin vodijo naslednji podatki: poligon tlorisa stavbe, številka točke, koordinate in točnost koordinat točke, model transformacije koordinat točke, status točke ter tloris in površina tlorisa stavbe na parceli. Točke se v kataster nepremičnin vpišejo s koordinatnim vklopom.
(3)Če stavba stoji na več parcelah, se tloris stavbe na vsaki parceli, na kateri stoji stavba, določi s svojim poligonom. Daljice, ki določajo tloris stavbe, in daljice, ki določajo mejo parcele, so lahko skupne.
(4)Površina tlorisa stavbe in površina tlorisa zemljišča pod stavbo s številko stavbe se vodita po parcelah. Če je tloris stavbe ali tloris zemljišča pod stavbo določen na več parcelah, se površina tlorisa stavbe in površina tlorisa zemljišča pod stavbo vpišeta za vsako parcelo posebej.
(5)Podatek, s katero parcelo je stavba povezana, je določen s tlorisom stavbe. Če je tloris stavbe vpisan v katastru nepremičnin, je podatek, s katero parcelo je stavba povezana, parcelna številka, na kateri je vpisan tloris stavbe. Podatek, s katero stavbo je parcela povezana, je številka stavbe, ki ima tloris stavbe na tej parceli.
- VSL Sklep I Cp 1081/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2025
Namen postopka vzpostavitve etažne lastnine je uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Prav takšni primeri, nastali pred 1. 1. 2003, so namenjeni urejanju po določbah ZVEtL-1. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine ni združljiv s položajem, kot je obravnavani, ko sta nasprotni udeleženec (z dedovanjem in darovanjem) ter predlagatelj (z nakupom) postala lastnika vsak določenih delov stavbe (njenih prostorov). Pri etažni lastnini različen položaj zemljišča pod stavbo ni možen, kajti lastništvo zemljišča pod stavbo kot skupnega dela stavbe je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznih delih. Ne glede na to, da je v zemljiški knjigi kot lastnik določenih nepremičnin vpisan le pritožnik, gre dejansko za zemljišče pod stavbo, ki je v etažni lastnini, to zemljišče pa se šteje kot skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov. Zahteva pritožnika, da ostane vpisan kot izključni lastnik dveh zemljišč, na katerih enotna stavba deln
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 27. 5. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cp 1081/2024Višje sodišče v Ljubljani · 27. 5. 2025
Namen postopka vzpostavitve etažne lastnine je uskladitev zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Prav takšni primeri, nastali pred 1. 1. 2003, so namenjeni urejanju po določbah ZVEtL-1. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine ni združljiv s položajem, kot je obravnavani, ko sta nasprotni udeleženec (z dedovanjem in darovanjem) ter predlagatelj (z nakupom) postala lastnika vsak določenih delov stavbe (njenih prostorov). Pri etažni lastnini različen položaj zemljišča pod stavbo ni možen, kajti lastništvo zemljišča pod stavbo kot skupnega dela stavbe je neločljivo povezano z lastninsko pravico na posameznih delih. Ne glede na to, da je v zemljiški knjigi kot lastnik določenih nepremičnin vpisan le pritožnik, gre dejansko za zemljišče pod stavbo, ki je v etažni lastnini, to zemljišče pa se šteje kot skupni del stavbe v solastnini vsakokratnih etažnih lastnikov. Zahteva pritožnika, da ostane vpisan kot izključni lastnik dveh zemljišč, na katerih enotna stavba deln