14. člen ZKN
(lastnik)
(1)Podatki o lastniku se v katastru nepremičnin vpisujejo pri parceli in delu stavbe.
(2)O lastniku se za namene izvajanja katastrskih postopkov v kataster nepremičnin vpisujejo naslednji podatki:
- za fizične osebe: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča, naslov za vročanje, datum rojstva, državljanstvo in enotna matična številka občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO);
- za pravne osebe: firma oziroma ime, naslov sedeža in matična številka pravne osebe;
- delež lastništva iz zemljiške knjige;
- podatek o datumu smrti fizične osebe oziroma o prenehanju pravne osebe.
(3)Podatki o lastnikih se prevzamejo iz zemljiške knjige. Iz zemljiške knjige se o lastnikih prevzemajo naslednji podatki:
- o imetniku lastninske pravice, ki je fizična oseba: ime in priimek, EMŠO in naslov stalnega prebivališča,
- o imetniku lastninske pravice, ki je pravna oseba: firma oziroma ime, naslov sedeža in matična številka pravne osebe,
- delež lastništva.
(4)Zaradi osvežitve in dopolnitve podatkov o lastnikih in osebah iz 141. člena tega zakona se iz:
- centralnega registra prebivalstva prevzemajo naslednji podatki o osebi, ki je fizična oseba: ime in priimek, naslov prijavljenega prebivališča, naslov za vročanje, datum rojstva, državljanstvo, EMŠO in datum smrti fizične osebe,
- poslovnega registra prevzemajo naslednji podatki o osebi, ki je pravna oseba: firma oziroma ime, naslov sedeža in datum prenehanja pravne osebe.
(5)V kataster nepremičnin se kot lastnik parcele vpiše oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot imetnik lastninske pravice na parceli.
(6)V kataster nepremičnin se kot lastnik dela stavbe vpiše oseba, ki je v zemljiški knjigi vpisana kot:
- imetnik lastninske pravice na posameznem delu stavbe v etažni lastnini,
- imetnik stavbne pravice, če je stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice, vpisana v zemljiško knjigo in na njej ni vzpostavljena etažna lastnina, ali
- imetnik lastninske pravice na parceli, s katero je stavba povezana, če stavba ni v etažni lastnini oziroma če v zemljiško knjigo ni vpisana stavba, zgrajena na podlagi stavbne pravice.
(7)Iz zemljiške knjige se prevzame podatek, katere parcele in deli stavbe so skupni del stavbe v etažni lastnini.
(8)Iz zemljiške knjige se prevzamejo podatki o pravnem položaju povezanih nepremičnin, ki so v zemljiško knjigo vpisani v skladu s predpisi, ki urejajo stvarnopravna razmerja, in pravili zemljiškoknjižnega postopka.
(9)Za stavbo iz tretje alineje šestega odstavka tega člena se iz zemljiške knjige prevzame podatek o lastniku parcele, s katero je stavba povezana, in se ta podatek vpiše kot podatek o lastniku dela stavbe pri vseh v kataster nepremičnin vpisanih delih stavbe. Iz zemljiške knjige se prevzame tudi delež lastništva. Določbe tega odstavka se uporabljajo tudi, če je stavba povezana z več parcelami istega lastnika z enakimi deleži lastništva.
(10)Če je stavba iz tretje alineje šestega odstavka tega člena povezana z dvema ali več parcelami različnih lastnikov ali istih lastnikov z različnim deležem lastništva, se iz zemljiške knjige prevzamejo podatki o lastnikih vseh parcel, povezanih s stavbo, in se vpišejo kot podatek o lastniku dela stavbe pri vseh v kataster nepremičnin vpisanih delih stavbe. Podatki o lastniških deležih se ne vpišejo v kataster nepremičnin.
(11)Organa, ki vodita centralni register prebivalstva in poslovni register, geodetski upravi omogočita dostop do podatkov iz četrtega odstavka tega člena, o vseh fizičnih in pravnih osebah, ki so vpisane v registra.
- VSL Sklep IV Ip 1095/2025Višje sodišče v Ljubljani · 2025
ZIZ v 168. členu določa dokazno pravilo - lastništvo nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo in se ne more dokazovati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le s podatki o lastništvu iz zemljiške knjige, v primeru, če pa je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, pa mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Če upnik te listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Glede nepremičnin, ki pa niso vpisane v zemljiški knjigi, pa 168. člen ZIZ napotuje na uporabo 211. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti vse potrebne podatke za identifikacijo nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, vendar to ne izključuje obveznosti sodišča, da sodišče ne bi preizkusilo lastništva nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi glede na uporabo prvega odstavka 32. člena ZIZ, po katerem je lahko predmet izvršbe le dolžnikova stvar. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi vpisane, mora zato toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine, saj pri teh obstaja večja nevarnost, da se
Povezano: sklici 4Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 10. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep IV Ip 1095/2025Višje sodišče v Ljubljani · 15. 10. 2025
ZIZ v 168. členu določa dokazno pravilo - lastništvo nepremičnine, ki je vpisana v zemljiško knjigo in se ne more dokazovati s katerimkoli dokaznim sredstvom, temveč le s podatki o lastništvu iz zemljiške knjige, v primeru, če pa je lastninska pravica na nepremičnini vpisana v zemljiški knjigi na nekoga drugega, pa mora upnik priložiti listino, ki je primerna za vpis dolžnikove lastninske pravice. Če upnik te listine nima, lahko s tožbo zahteva vpis te pravice na dolžnika. Glede nepremičnin, ki pa niso vpisane v zemljiški knjigi, pa 168. člen ZIZ napotuje na uporabo 211. člena ZIZ, ki določa, da mora upnik v predlogu za izvršbo navesti vse potrebne podatke za identifikacijo nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi, vendar to ne izključuje obveznosti sodišča, da sodišče ne bi preizkusilo lastništva nepremičnine, ki ni vpisana v zemljiški knjigi glede na uporabo prvega odstavka 32. člena ZIZ, po katerem je lahko predmet izvršbe le dolžnikova stvar. Uradni preizkus lastništva, ki ga je zakonodajalec naložil izvršilnemu sodišču za nepremičnine, ki so v zemljiški knjigi vpisane, mora zato toliko bolj veljati za nevpisane nepremičnine, saj pri teh obstaja večja nevarnost, da se