110. člen ZKN
(uskladitev podatkov katastra nepremičnin)
(1)Podatke, ki so v katastru nepremičnin napačno vpisani zaradi napak pri vpisu podatkov ali računskih napak, lahko geodetska uprava uskladi po uradni dolžnosti ali na zahtevo brez elaborata.
(2)Zahtevo iz prejšnjega odstavka za uskladitev podatkov katastra nepremičnin lahko vloži oseba, ki izkaže pravni interes. Pravni interes je izkazan, če podatek, vpisan v kataster nepremičnin, vpliva na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva uskladitev podatkov v katastru nepremičnin.
(3)Zahteva iz prvega odstavka tega člena mora biti obrazložena in mora vsebovati navedbo, kateri podatki so napačni. Zahtevi morajo biti priložene listine, s katerimi se dokazujejo zatrjevane napake. Če so te listine v zbirki listin katastra nepremičnin, se samo navedejo.
(4)Geodetska uprava preizkusi, ali se vpisani podatki o parcelah, stavbah in delih stavb ujemajo s podatki iz zbirke listin ter z vsebino listin, ki po navedbah vlagatelja zahteve izkazujejo zatrjevane napake, preveri možnost napak zaradi prepisov, prerisov ali prenosov podatkov med različnimi mediji, formati in oblikami vpisov, ter možnost računskih napak.
(5)Če geodetska uprava ugotovi, da se podatki v katastru nepremičnin ne ujemajo s tistimi, ki jih je preskusila oziroma preverila, uskladi vpisane podatke o parcelah, stavbah in delih stavb ter o tem obvesti lastnika in vlagatelja zahteve, če ta ni lastnik.
(6)Če geodetska uprava ugotovi, da zahteva iz prvega odstavka tega člena ni utemeljena ali da uskladitev podatkov o parcelah, stavbah in delih stavb kljub obstoju razlogov za popravo ni mogoča zaradi pozneje izvedenih vpisov podatkov, zahtevo zavrne.
- VSM Sklep I Cp 830/2024Višje sodišče v Mariboru · 2025
Vendar pa določb ZPP o prekluzijah ni mogoče nekritično prenesti v nepravdni postopek, zlasti če udeleženci postopka niso bili opozorjeni na posledice nepravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov. A contrario lahko udeležence zadenejo sankcije prekluzije tudi v nepravdnih predlagalnih postopkih, če so bili dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti posamezna procesna dejanja (t.j. določitev roka) in kakšne bodo posledice, če tega ne bodo storili. Prav tako bi po presoji sodišča druge stopnje pridobivanje sporne geodetske dokumentaciji s strani sodišča in zaslišanje izvedenca dodatno zavleklo spor. V primerih, kot je obravnavani, ko se zatrjuje poseg v javno dobro, ima v postopkih sodnega določanja meje javno dobro status močnejše pravice, le-ta pa se ugotavlja po stanju, kot ga izkazuje kataster.
- VSL Sklep I Cp 136/2023Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Določba 12. člena ZPP sodišču nalaga, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera procesna dejanja lahko opravi. Kršitev citirane določbe predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), pri kateri mora pritožbeno sodišče ugotavljati, ali je vplivala oziroma mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Ker pritožba ne vsebuje obrazloženih pripomb, o katerih bi bilo izvedenca sploh mogoče zaslišati, bi bila pritožbena obravnava nesmiselna in le sama sebi v namen. Če bi pritožbeno sodišče pritožniku dovolilo, da na pritožbeni obravnavi poda pripombe, ki jih v pritožbi ni podal (pa bi jih lahko), bi mu omogočilo razširitev pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izvedenčevimi zaključki pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zaslišati izvedenca. Pritožnik se je imel najkasneje v pritožbi možnost izjaviti o izvedenskemu mnenju in izkazati, da je kršitev 12. člena ZPP vplivala na pravilnost sodne odločbe, vendar pa slednjega ni zmogel. Sicer pa pritožnik (ki je na naroku in v postopku nasploh aktivno sodeloval)
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 4. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sklep I Cp 830/2024Višje sodišče v Mariboru · 16. 4. 2025
Vendar pa določb ZPP o prekluzijah ni mogoče nekritično prenesti v nepravdni postopek, zlasti če udeleženci postopka niso bili opozorjeni na posledice nepravočasnega navajanja dejstev oziroma predlaganja dokazov. A contrario lahko udeležence zadenejo sankcije prekluzije tudi v nepravdnih predlagalnih postopkih, če so bili dovolj jasno opozorjeni, do kdaj morajo opraviti posamezna procesna dejanja (t.j. določitev roka) in kakšne bodo posledice, če tega ne bodo storili. Prav tako bi po presoji sodišča druge stopnje pridobivanje sporne geodetske dokumentaciji s strani sodišča in zaslišanje izvedenca dodatno zavleklo spor. V primerih, kot je obravnavani, ko se zatrjuje poseg v javno dobro, ima v postopkih sodnega določanja meje javno dobro status močnejše pravice, le-ta pa se ugotavlja po stanju, kot ga izkazuje kataster.
- VSL Sklep I Cp 136/2023Višje sodišče v Ljubljani · 18. 9. 2023
Določba 12. člena ZPP sodišču nalaga, da stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozori, katera procesna dejanja lahko opravi. Kršitev citirane določbe predstavlja relativno bistveno kršitev postopka (prvi odstavek 339. člena ZPP), pri kateri mora pritožbeno sodišče ugotavljati, ali je vplivala oziroma mogla vplivati na pravilnost in zakonitost sodne odločbe. Ker pritožba ne vsebuje obrazloženih pripomb, o katerih bi bilo izvedenca sploh mogoče zaslišati, bi bila pritožbena obravnava nesmiselna in le sama sebi v namen. Če bi pritožbeno sodišče pritožniku dovolilo, da na pritožbeni obravnavi poda pripombe, ki jih v pritožbi ni podal (pa bi jih lahko), bi mu omogočilo razširitev pritožbenih navedb po poteku pritožbenega roka. Zgolj pritožnikovo nestrinjanje z izvedenčevimi zaključki pa ni razlog, zaradi katerega bi bilo potrebno zaslišati izvedenca. Pritožnik se je imel najkasneje v pritožbi možnost izjaviti o izvedenskemu mnenju in izkazati, da je kršitev 12. člena ZPP vplivala na pravilnost sodne odločbe, vendar pa slednjega ni zmogel. Sicer pa pritožnik (ki je na naroku in v postopku nasploh aktivno sodeloval)