113. člen ZIUOPDVE

113. člen ZIUOPDVE je treba razlagati tako, da se v skladu s 3.12 in 3.1 točkama Začasnega okvira izvajajo le tisti pogoji, za katere so se države članice odločile, da jih bodo predpisale v nacionalni zakonodaji. Izjeme za mikro in mala podjetja določa že Uredba 651/2014, vendar ta izjema ne velja za vsa mikro in mala podjetja na splošno, temveč pod določenimi pogoji. Na podlagi 18. (a) točke 2. člena Uredbe 651/2014 je treba za spoznanje, ali je določena fizična ali pravna oseba podjetje v težavah, ugotoviti le razmerje med višino nakopičenih izgub, ki se odštejejo od rezerv (in drugih elementov, ki se na splošno štejejo kot del lastnih sredstev družbe), v razmerju do vpisanega osnovnega kapitala. Za ugotavljanje, ali je pravna ali fizična oseba podjetje v težavah, niso pravno pomembne posebnosti finančno-premoženjskega stanja podjetja. Spremembe bilančnih postavk (s pomočjo poenostavljenega zmanjšanja osnovnega kapitala), ki bi jih tožnik lahko izvedel na presečni dan, niso relevantne z vidika namena opredelitve podjetja v težavah po Uredbi 651/2014. Upravni organ ni udeleženec postopka v smislu ZUP, zato toženi stranki v obravnavani zadevi na podlagi tretjeg

Sodišče se glede navedenega strinja s stališči prvostopenjskega in pritožbenega organa, da določila Začasnega okvirja za ukrepe državnih pomoči v podporo gospodarstvu ob izbruhu Covid-19 niso zavezujoča za države članice EU, saj so z Začasnim okvirjem oziroma sporočilom določene le vrste in obsegi pomoči, ki jih posamezna država članica EU lahko uporabi.

Sodišče zavrača tožnikove očitke o zmotno uporabljenem materialnem pravu, ker davčni organ ni upošteval točke 3.12 oziroma podtočke 87.f Začasnega okvirja, saj določila Začasnega okvirja niso zavezujoča, niti jih zakonodajalec (v zvezi z odstopanjem za mikro in mala podjetja v težavah) ni prenesel v določila ZIUOPDVE. Zavezujočo naravo mu ne daje niti 113. člen ZIUOPDVE.