57. člen ZIUOOPE

Sodišče je pravilno ugotovilo, da določba drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE ni razveljavila drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1, temveč je potrebno določili drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1 in drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE razlagati in uporabljati skupaj, saj se le na ta način doseže namen, zaradi katerega je bil ZIUOOPE sprejet. Sodišče pravilno razloguje, da določilo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži izjemnih dosežkov, ki so pogoj za pridobitev ali nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije v šolskem oziroma študijskem letu 2020/2021. Razlog, da tožnici ni bilo omogočeno pristopiti na tekmovanje iz znanja geografije na državni ravni v letu 2020, sicer ne spada v pravno sfero tožnice, vendar to dejstvo ne pogojuje avtomatičnega priznanja vtoževane štipendije oziroma izenačitev dosežkov na območni in državni ravni.

Pravilna in edino sprejemljiva je interpretacija, da je določbo drugega odstavka 57. člena ZIUOOPE treba uporabiti tako, da lahko dijak ponovno uveljavlja izjemni dosežek, ki ga je uveljavljal oziroma bi ga lahko uveljavljal v šolskem letu 2019/2020. To pa (tudi ob uporabi drugega odstavka 24. člena ZŠtip-1) ne pomeni, da v šolskem letu 2020/2021 ne bi smel uveljavljati izjemnega dosežka, ki je bil dosežen v šolskem letu 2019/2020.

Pravilna in edino sprejemljiva je interpretacija, da je določbo 1. alineje 1. odst. 57. člena ZIUOOPE potrebno uporabiti tako, da lahko vlagatelj, kar velja tudi za tožnico, poleg izjemnih dosežkov iz šolskih let 2017/2018 in 2018/2019 uveljavlja tudi izjemne dosežke iz šolskega leta 2019/2020 po 2. odst. 24. člena ZŠtip-1. Namen zakona je bil, da dijakom, ki zaradi COVID-19 niso mogli sodelovati na tekmovanjih, na katerih bi lahko dosegli izjemne dosežke, omogoči uveljavitev dosežkov iz šolskih let 2017/2018, 2018/2019. To pa seveda ne pomeni, da bi bili izključeni dosežki iz šolskega leta 2019/2020.

Pri interpretaciji 1. odst. 57. člena ZIUOOPE je treba izhajati iz namena zakonodajalca, da se Zoisova štipendija omogoči tudi tistim dijakom oz. študentom, ki zaradi epidemije niso mogli izpolniti pogojev po ZŠtip-1. To nenazadnje izhaja že iz samega poimenovanja zakona o odpravi in omilitvi posledic epidemije COVID-19, ki zagotovo ni sprejet z namenom, da bi določeni skupini dijakov onemogočil uveljavitev izjemnih dosežkov iz šolskega leta 2019/2020. V zvezi z besedno zvezo „ne glede na“ iz 1. odst. 57. člena ZIUOOPE je pritožbeno sodišče že večkrat poudarilo, da sklicevanje na Nomotehnične smernice Službe Vlade RS za zakonodajo v sodnem postopku ne more biti uspešno. Sodišče je pri sojenju vezano na ustavo in zakon in ne na Nomotehnične smernice izvršilne veje oblasti. Zakonske določbe je dolžno interpretirati ustavno skladno ob uporabi v pravni teoriji in sodni praksi uveljavljenih razlagalnih metod.

Predlog se zavrne.

Interventni ZIUOOPE ni zožil možnosti pridobitve pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno. Pri interpretaciji je potrebno izhajati iz zakonodajalčevega namena, da Zoisovo štipendijo omogoči tudi tistim dijakom oz. študentom, ki zaradi epidemije niso mogli izpolniti pogojev iz ZŠtip-1. To nenazadnje izhaja že iz samega poimenovanja zakona o odpravi in omilitvi posledic epidemije COVID-19, ki zagotovo ni sprejet z namenom, da bi določeni kategoriji dijakov onemogočil uveljavitev izjemnih dosežkov iz šolskega leta 2019/2020. V zvezi z besedno zvezo „ne glede na“ iz 1. odst. 57. člena ZIUOOPE se pritožba ne more uspešno sklicevati na Nomotehnične smernice službe Vlade RS za zakonodajo. Glede na dosedanjo sodno prakso je tudi v okoliščinah obravnavanega primera 57. člen ZIUOOPE v zvezi s 24. členom ZŠtip-1 mogoče pravilno uporabiti ob teleološki razlagalni metodi. Le na takšen način je mogoče doseči, da uporaba interventnega zakona ne bi povzročila novih krivic. Prav razlaga, za katero se zavzema pritožba, bi vodila v neenako obravnavo učencev, ki so se v šolskem letu 2020/2021 vpisovali v srednji izobraževalni program in nenazadnje tudi kršitev z ustavo zagotovljene pra

Interventni predpis (ZIUOOPE) ni zožil možnosti za pridobitev pravice do Zoisove štipendije, temveč nasprotno, namen tega zakona je bil, da pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1. Nenazadnje to izhaja že iz samega naziva zakona, ki je bil sprejet zaradi odprave oziroma omilitve posledic, ki jih je povzročila epidemija, ne pa da bi z njegovim sprejetjem določeni kategoriji dijakov oziroma študentov onemogočil uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.

Ustavno skladna je razlaga sodišča prve stopnje, da določba 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je bil namen tega zakona v tem, da se pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1, ne pa nasprotno, da se tistim, ki so kljub epidemiji dosegli izjemne dosežke, le-ti ne upoštevajo. Kot izhaja že iz naziva zakona je namen tega ravno v tem, da se zmanjšajo oziroma odpravijo posledice epidemije, ne pa da bi z njegovim sprejetjem določenim kategorijam dijakov oziroma študentov onemogočil uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.

Ustavno skladna je razlaga sodišča prve stopnje, da določba 57. člena ZIUOOPE širi in ne oži pogojev za pridobitev Zoisove štipendije. Pri tem je sodišče pravilno upoštevalo, da je bil namen tega zakona v tem, da se pridobitev Zoisove štipendije omogoči tudi tistim dijakom oziroma študentom, ki zaradi nastalih posledic epidemije niso mogli izpolniti zakonsko določenih pogojev v ZŠtip-1, ne pa nasprotno, da se tistim, ki so kljub epidemiji dosegli izjemne dosežke, le-ti ne upoštevajo. Kot izhaja že iz naziva zakona, je namen tega ravno v tem, da se zmanjšajo oziroma odpravijo posledice epidemije, ne pa da bi se z njegovim sprejetjem določenim kategorijam dijakov oziroma študentov onemogočilo uveljavljanje izjemnih dosežkov, ki so jih dosegli v šolskem oziroma študijskem letu 2019/2020.

Tožnik se je tako že v mesecu marcu 2020 udeležil ... tekmovanja mladih glasbenikov Republike Slovenije (TEMSIG), kjer je prejel zlato plaketo, osvojil pa je tudi drugo nagrado na tem tekmovanju v kategoriji D.. Tožnik je nedvomno pričakoval, da bo navedeni dosežek upoštevan pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravice do Zoisove štipendije. Nedvomno je šlo za upravičeno pričakovanje, v katero pa je posegel interventni zakon, ki pa je pogoje z 31. 5. 2021 spremenil. Do spremembe je prišlo še pred razpisom za pridobitev Zoisove štipendije, vendar to ne spremeni dejstva, da je tožnik sodeloval na uradnem tekmovanju, ki je bilo izvedeno in kjer so bile tudi podeljene nagrade oziroma priznanja.

Tožnik se je že pred razglasitvijo epidemije udeležil tekmovanj. Tako je prejel srebrno priznanje za dosežek na državnem tekmovanju iz znanja logike v skupini 9. razred dne 19. 10. 2019 in srebrno Proteusovo priznanje za dosežke na državnem tekmovanju iz znanja biologije dne 29. 11. 2019. Le zlato Preglovo priznanje je prejel 9. 6. 2020. Po stališču pritožbenega sodišča namen interventnega zakona nikakor ni bil, da se navedeni dosežki ne bi upoštevali. Potrebno je namreč upoštevati, da je z udeležbo na teh tekmovanjih oziroma s pripravo na ta tekmovanja, tožnik upravičeno pričakoval, da bodo pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za dodelitev Zoisove štipendije priznanja tudi upoštevana. Tožnik je sodeloval na uradnih tekmovanjih, ki so bila izvedena in kjer so bile tudi podeljene nagrade oziroma priznanja. Priznanja so torej uradno priznana in jih je tako pri presoji te zadeve potrebno tudi upoštevati. Tega dejstva ni mogoče zaobiti z navajanjem, da veliko tekmovanj zaradi epidemije ni bilo opravljenih. Ravno za te primere je interventni zakon omogočil uveljavljanje dosežkov iz šolskega oziroma študijskega leta 2017/2018 in šolskega oziroma študijskega leta 2018/2019, saj bi bi

V zadevi je sporno, ali se pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za pridobitev Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2020/2021, lahko upoštevajo dosežki tožnice, ki jih je dosegla na ... tekmovanju A. v mesecu marcu 2020, torej v šolskem letu 2019/2020. Vlagatelj lahko uveljavlja dosežek tistega A. tekmovanja, na katerem se je zadnjič izvedlo tekmovanje v disciplini, ki jo uveljavlja kot izjemni dosežek. Ker je bilo navedeno tekmovanje razpisano le v letu 2019/2020, ne pa v letih 2017/2018 in 2018/2019, tako tožnica dosežkov iz preteklih let v primeru, da bi se upoštevala razlaga prvega odstavka 57. člena ZIUOOPE, za katero se zavzema tožena stranka, ne bi mogla uveljavljati, saj tekmovanja A. v preteklih letih sploh ni bilo.

Glede na to, da je bilo v sporni zadevi odprto vprašanje, ali gre za znanstvenoraziskovalno nalogo, pa tudi ali je bila pravilno vnešena v COBISS, po stališču pritožbenega sodišča ni šlo za primer, da bi lahko tožena stranka o zadevi odločila po skrajšanem postopku. Tožniku ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, da bi lahko pojasnil razloge v zvezi s samo nalogo oziroma objavo naloge. Nenazadnje se ta pomanjkljivost vidi že v tem, da je celo drugostopenjski organ ob presoji pritožbe ugotovil, da je bila obrazložitev organa prve stopnje neustrezna, sam pa je nato kljub taki pomanjkljivosti iz drugih razlogov tožnikovo pritožbo zavrnil. Tožniku je bilo tako šele tekom sodnega postopka omogočeno, da je dokazoval, da gre za znanstvenoraziskovalno nalogo. V tem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo pomanjkljivosti pri vodenju upravnega postopka. V novem postopku bo namreč potrebno omogočiti stranki, da je slišana v postopku ter da se sporna vprašanja razčistijo v smeri, kot je to nakazalo sodišče prve stopnje v 16. točki obrazložitve izpodbijane sodbe.