16. člen ZIUOOPE

Vloga tožnika je na podlagi prvega odstavka 38. člena ZIUPDV, ki določa, da mora delodajalec vložiti vlogo za dodelitev subvencije pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. decembra 2020, glede na to, da je bila vložena (najkasneje) 5. 11. 2020, vložena pravočasno. Tožbeni ugovor, da je Vloga vložena pravočasno, je torej utemeljen in posledično odločitev toženca o zavrženju Vloge, nepravilna.

Sodišče se sicer strinja s toženko, da pretečenih rokov praviloma ni mogoče podaljšati. Vendar to ne more veljati za primere, kadar rok z učinkom za nazaj podaljša zakon oziroma določi drugačen rok, kot je bil prvotno določen za isto opravilo. Ravno to pa je bilo storjeno s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV, ki izrecno določa, da je rok za vložitev vloge za dodelitev subvencije, ne glede na rok, določen v 16. členu ZIUOOPE, 10. december 2020. Taka je tudi ustaljena praksa naslovnega sodišča3. Iz sistemske uvrstitve te določbe v poglavje z naslovom „Odstop od določb določenih zakonov“ in njene jezikovne razlage namreč jasno izhaja, da učinkuje retroaktivno, tj. tudi na tiste zadeve, o katerih v času, ko je zakon stopil v veljavo, še ni bilo pravnomočno odločeno. S tem ni kršen 156. člen Ustave, saj retroaktivno učinkovanje v tem primeru določa zakon, v pridobljene pravice pa ni poseženo.

Neutemeljeno je toženčevo stališče, da se določba 38. člena ZIUPDV uporablja le za vloge, vložene decembra 2020, saj to iz te določbe ne izhaja. Nasprotno, kot že rečeno, je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog,“ od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.

ZIUPDV je odstopil od roka iz 16. člena ZIUOOPE, kar je tudi izrecno zapisano v naslovu 38. člena ZIUPDV.

Rok iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE je rok, ki določa časovno obdobje, v katerem je treba uveljaviti pravico do subvencije zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom in je torej materialni rok. Ker zakon ne določa, da bi se ta rok upošteval le na ugovor, gre za prekluzivni rok, kar pomeni, da z njegovim pretekom preneha pravica uveljavljati subvencijo zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom. Ker ugasne pravica sama, pa se zamude materialnega prekluzivnega roka ne da odpraviti, ne glede na vzrok zamude.

Prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE določa, da se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije (v nadaljnjem besedilu: vloga), ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vloži pri Zavodu najpozneje v 15. dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. ZIUPDV1, ki pa je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenega „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog“ od tega roka odstopil in je določil, da mora delodajalec - ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE - vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.

Tožena stranka je odločitev sprejela v ponovljenem postopku, potem ko je naslovno sodišče s sodbo I U 1637/2020-10 z dne 8. 7. 2021 odpravilo sklep tožene stranke. Presodilo je, da je v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE sicer res določeno, da se delodajalcu dodeli subvencija skrajšanja polnega delovnega časa na podlagi vloge, ki jo vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa, vendar je ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti najpozneje do 10. 12. 2020, zato je bila vloga, ki jo je tožnik vložil 2. 7. 2020, pravočasna.

Rok za vložitev vloge po prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE je sicer res 15 dni po odreditvi skrajšanega delovnega časa, vendar pa je ZIUPDV v prvem odstavku 38. člena od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Tako se je tudi rok v obravnavanem primeru iztekel 10. 12. 2020 in ker je tožnik vlogo vložil 3. 12. 2020, kar med strankama postopka ni sporno, je bila torej vloga vložena znotraj roka, določenega s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV, in tako pravočasna.

Rok, določen v tretjem odstavku 16. člena ZIUOOPE, ni prekluziven, temveč instrukcijski, saj gre za rok, ki velja za organ, ki mora v določenem času opraviti določeno dejanje v postopku. Prekoračitev tovrstnih rokov pa po ustaljeni sodni praksi in pravni teoriji na nadaljnji potek postopka ne vpliva, kolikor zakon izrecno ne določa drugače.

ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, je v prvem odstavku 38. člena, naslovljenem kot „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog“ od v njem navedenega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.

Sodišče pritrjuje tožniku, da vloga in elektronsko sporočilo z dne 25. 8. 2020 pomenita popravo vloge z dne 18. 6. 2020. Iz sporočila jasno izhaja, da je bila zaradi nepravilne izbire obdobja ponovno poslana vloga, ki torej pomeni le dopolnitev oz. popravo že vložene vloge.

Prvi odstavek 16. člena ZIUOOPE določa, da se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena tega zakona vloži pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje v 15. dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. ZIUPDV1, ki pa je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenega „Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog“ od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu RS za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Tako se je rok za vložitev predmetne vloge, ki jo je tožeča stranka vložila dne 2. 7. 2020 iztekel dne 10. 12. 2020, zato je ta vložena pravočasno znotraj roka, določenega s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV.

V skladu z določbami prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE se delodajalcu dodeli subvencija na podlagi vloge za dodelitev subvencije, ki jo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev iz prvega odstavka 12. člena ZIUOOPE vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar pa je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec, ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE, vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.

ZIUPDV je bil materialni rok za uveljavljanje pravice do subvencije, ki je bil prvotno določen v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE spremenjen in podaljšan do 10. 12. 2020. Ker je tožnica vlogo za dodelitev subvencije vložila 30. 6. 2020, kar med strankama ni sporno, to pomeni, da je bila ta vložena znotraj roka določenega s prvim odstavkom 38. člena ZIUPDV in je bila zato pravočasna.

Zaključka tožene stranke, da tožnici pravica do povračila izplačanih nadomestil plač ne pripada za pri njem zaposleno A. A., ker ima zanjo sklenjeno pogodbo o subvencioniranju zaposlitve v okviru programov aktivne politike zaposlovanja, ni mogoče preizkusiti, če organ ne navede razlogov, ki so odločilni za presojo posameznih dokazov, pravne podlage, na katero je oprl tako presojo, niti razlogov, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo.

Res je sicer, da je v določbah prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE določeno, da mora delodajalec, če želi uveljavljati pravico do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, vlogo vložiti najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar pa je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.

Materialni rok za uveljavljanje subvencije za skrajšanje polnega delovnega časa se torej vse do 10. 12. 2020 ni iztekel. Iz tega razloga je tožena stranka napačno zavrgla obe tožnikovi vlogi, vloženi 25. 8. 2020 in 17. 9. 2020, kot prepozni, sklicujoč se le na rok iz prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE.

Drži, da je v prvem odstavku 16. člena ZIUOOPE določeno, da se delodajalcu dodeli subvencija skrajšanja polnega delovnega časa na podlagi vloge, ki jo vloži pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar ZIUPDV, ki je že veljal v času odločanja tožene stranke, v prvem odstavku 38. člena, naslovljenim Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, določa, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020. Vloga tožeče stranke, ki jo je vložila 2. 7. 2020, je bila torej pravočasna in jo je tožena stranka nepravilno zavrgla.

Res je sicer, da je v določbah prvega odstavka 16. člena ZIUOOPE določeno, da mora delodajalec, če želi uveljavljati pravico do subvencije za zaposlene delavce za polni delovni čas, ki jim je odredil delo s skrajšanim delovnim časom, vlogo vložiti najpozneje v 15 dneh po odreditvi skrajšanega delovnega časa. Vendar pa je ZIUPDV v določbah prvega odstavka 38. člena, naslovljenega Odstop od ZIUOOPE glede roka za vlaganje vlog, od tega roka odstopil in določil, da mora delodajalec ne glede na določbe prvega odstavka 16. člena ZlUOOPE vlogo za dodelitev subvencije vložiti pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje najpozneje do 10. 12. 2020.

Sodišče sodi, da bi moral toženec prejeto tožničino obvestilo o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom in pisno odredbo šteti za nepopolno oziroma nerazumljivo vlogo po ZUP. Ta namreč opredelitve vloge ne podaja, določa pa, da so z vlogami mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe (prvi odstavek 63. člena ZUP). V obravnavanem primeru se je tožnica na toženca, kar med strankama postopka ni sporno, obrnila najprej z obvestilom o odreditvi dela s skrajšanim delovnim časom, dne 14. 9. 2020 pa je tožencu predložila obvestilo in pisno odredbo, kar po mnenju sodišča (tudi) predstavlja vlogo iz prvega odstavka 63. člena ZUP.