475. člen EZ-1-UPB2
(gradnja infrastrukture)
(1)Kot dokazilo pravice graditi sisteme električne energije z nazivno napetostjo 110 kV in več ali prenosne sisteme zemeljskega plina se poleg dokazil po zakonu, ki ureja graditev objektov štejejo tudi naslednje listine: – notarsko overjena pogodba in zemljiškoknjižno dovolilo o pridobitvi lastninske ali kakšne druge stvarne pravice na določeni nepremičnini, in sicer največ do širine varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij iz drugega odstavka 468. člena tega zakona ali nepremičnini, ki je v območju državnega prostorskega načrta oziroma varnostnega pasu prenosnega sistema zemeljskega plina iz tretjega odstavka 469. člena tega zakona; – potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki po Zakonu o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91, 56/92 – odločba US, 13/93 – odločba US, 31/93, 24/95 – odločba US, 20/97 – odločba US, 23/97 – odločba US, 65/98, 76/98 – odločba US, 66/00 – obvezna razlaga, 66/00, 11/01 – odločba US, 54/04 – ZDoh in 18/05 – odločba US); – potrdilo pristojnega sodišča, da niso dokončani zapuščinski postopki po Zakonu o dedovanju (Uradni list SRS, št. 15/76 in 23/78, Uradni list RS, št. 13/94 – ZN, 40/94 – odločba US, 117/00 – odločba US, 67/01, 83/01 – OZ in 73/04 – ZN) oziroma po Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 in 54/99 – odločba US); – historični izpisek iz zemljiške knjige, da je bila nepremičnina vknjižena na agrarne skupnosti, oziroma potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94, 38/94, 69/95, 22/97, 97/98 – odločba US, 56/99, 72/00 in 51/04 – odločba US), ali zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina v lasti agrarne skupnosti ali vaške skupnosti; – potrdilo pristojnega organa, da niso dokončani postopki vračanja premoženja po Zakonu o zadrugah (Uradni list RS, št. 62/07 – uradno prečiščeno besedilo); – zemljiškoknjižni izpisek, da je nepremičnina vknjižena kot javno dobro; – potrdilo pristojnega organa, da je vložen predlog za razglasitev lastnika nepremičnine za mrtvega ali da je začet postopek za dokazovanje smrti na podlagi predpisov, ki urejajo nepravdni postopek; – sklep pristojnega upravnega organa iz osmega odstavka 473. člena tega zakona o uvedbi postopka razlastitve oziroma potrdilo, da je začet postopek za pridobitev služnosti v javno korist.
(2)Po končanju vsakega izmed postopkov iz prejšnjega odstavka, izvede investitor infrastrukture z lastniki nepremičnin postopek za pridobitev služnosti v javno korist ali lastninske oziroma stavbne pravice v javno korist v skladu s tem zakonom in s predpisi, ki urejajo razlastitev.
(3)Če investitor pridobi gradbeno dovoljenje za gradnjo na določeni nepremičnini na podlagi osme alineje prvega odstavka tega člena in začne z gradnjo na tej nepremičnini pred pridobitvijo pravice do prevzema posesti na podlagi tega zakona ali zakona, ki ureja razlastitev, pripada lastniku nepremičnine odškodnina za uporabo nepremičnine za čas od začetka dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali do ustanovitve služnosti v javno korist oziroma do pridobitve pravice do posesti v razlastitvenem postopku. O začetku dejanske uporabe nepremičnine na podlagi te določbe investitor obvesti organ, pristojen za razlastitev, in lastnika nepremičnine.
(4)Odškodnina iz prejšnjega odstavka se določi v višini tržne vrednosti najema take ali primerljive nepremičnine glede na obseg njene uporabe za gradnjo. Višino odškodnine oceni sodno zapriseženi cenilec ustrezne stroke, določi pa se v postopku določitve višine odškodnine po predpisih o razlastitvi kot njen posebni del.
(5)V primerih iz prvega odstavka 474. člena tega zakona se v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja šteje, da je pravica graditi izkazana že s samo uveljavitvijo državnega prostorskega načrta oziroma občinskega podrobnega prostorskega načrta, v primerih iz drugega odstavka 474. člena tega zakona pa z dnem pridobitve lastninske pravice države oziroma lokalne skupnosti.
- UPRS Sodba I U 2377/2017-11Upravno sodišče RS · 2019
Na podlagi, res v trenutku odločanja razveljavljenih odločb Upravne enote Trebnje, izdanih v postopku omejitve lastninske pravice v javno korist, je organ zaključil, da je bil postopek za pridobitev služnosti začet in v teku, kar po stališču organa pomeni akte iz osmega odstavka 473. člena EZ-1. Sodišče meni, da je z navedeno ugotovitvijo, ki jo je izpeljal iz razveljavljenih odločb in je tožnici niti ne prerekata (v smislu obstoja teh aktov), organ pravilno ugotovil podanost pravice graditi v smislu prvega odstavka 56. člena ZGO-1. Pri presoji določb EZ-1 v zvezi z obsegom varovalnega pasu, kot izkazane pravice graditi, sodišče meni, da je na podlagi določbe 468. člena EZ-1 določen največji obseg varovalnega pasu. Na podlagi besedne razlage določbe tretjega odstavka 474. člena EZ-1, ki vsebuje pogoj glede obsega „največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto voda elektrike, kot je določen z 468. členom tega zakona oziroma največ v obsegu območja sprejetega prostorskega akta“, pa sodišče zaključuje, da je širina varovalnega pasu, na katerem je investitor upravičen izvrševati upravičenja, ki izhajajo iz vsebine določene služnosti v javno korist, lahko tudi manj kot dol
- UPRS sodba I U 200/2015Upravno sodišče RS · 2015
Prvi odstavek 60. člena ZGO-1 sicer določa, da se na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, gradbena dovoljenja lahko izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar tak postopek ni mogoč, kadar v postopku sodelujejo stranski udeleženci. Pridobitev služnostne pravice sama po sebi ne pomeni, da tožnik, ki je lastnik služečih zemljišč, nima več nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Povezano: sklici 3Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 16. 4. 2019Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 2377/2017-11Upravno sodišče RS · 16. 4. 2019
Na podlagi, res v trenutku odločanja razveljavljenih odločb Upravne enote Trebnje, izdanih v postopku omejitve lastninske pravice v javno korist, je organ zaključil, da je bil postopek za pridobitev služnosti začet in v teku, kar po stališču organa pomeni akte iz osmega odstavka 473. člena EZ-1. Sodišče meni, da je z navedeno ugotovitvijo, ki jo je izpeljal iz razveljavljenih odločb in je tožnici niti ne prerekata (v smislu obstoja teh aktov), organ pravilno ugotovil podanost pravice graditi v smislu prvega odstavka 56. člena ZGO-1. Pri presoji določb EZ-1 v zvezi z obsegom varovalnega pasu, kot izkazane pravice graditi, sodišče meni, da je na podlagi določbe 468. člena EZ-1 določen največji obseg varovalnega pasu. Na podlagi besedne razlage določbe tretjega odstavka 474. člena EZ-1, ki vsebuje pogoj glede obsega „največ v širini varovalnega pasu za določeno vrsto voda elektrike, kot je določen z 468. členom tega zakona oziroma največ v obsegu območja sprejetega prostorskega akta“, pa sodišče zaključuje, da je širina varovalnega pasu, na katerem je investitor upravičen izvrševati upravičenja, ki izhajajo iz vsebine določene služnosti v javno korist, lahko tudi manj kot dol
- UPRS sodba I U 200/2015Upravno sodišče RS · 14. 5. 2015
Prvi odstavek 60. člena ZGO-1 sicer določa, da se na območjih, ki se urejajo z državnim prostorskim načrtom ali z občinskim podrobnim prostorskim načrtom, gradbena dovoljenja lahko izdajajo v skrajšanem ugotovitvenem postopku, vendar tak postopek ni mogoč, kadar v postopku sodelujejo stranski udeleženci. Pridobitev služnostne pravice sama po sebi ne pomeni, da tožnik, ki je lastnik služečih zemljišč, nima več nobenih pravic ali pravnih koristi, ki bi jih lahko varoval v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.