376. člen EZ-1-UPB2
(center za podpore)
(1)Dejavnost centra za podpore obsega naslednje naloge: – upravljanje s sredstvi prispevkov iz 377. člena tega zakona; – sklepanje pogodb o podporah in izplačevanje podpor; – odkup električne energije po prvi alineji šestega odstavka 372. člena tega zakona po ceni, ki jo določi vlada; – odkup električne energije od proizvajalcev iz štirinajstega in petnajstega odstavka 372. člena tega zakona; – izplačevanje finančnih podpor za tekoče poslovanje; – prodaja odkupljene električne energije na trgu na dražbi ali z razpisom oziroma na energetski borzi.
(2)Poleg nalog iz prejšnjega odstavka, ki so povezane s podporami proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji z visokim izkoristkom, izvaja center tudi druge dejavnosti, povezane z informiranjem, ozaveščanjem in usposabljanjem iz 351. člena tega zakona.
(3)Izvajalec dejavnosti centra za podpore ne sme izvajati dejavnosti elektrooperaterja.
(4)Center za podpore je dolžan najkasneje v 30 dneh, ko je obveščen o vročitvi odločbe o dodelitvi podpore, upravičencu posredovati v podpis pogodbo, s katero uredita zagotavljanje podpore in druga vprašanja medsebojnih razmerij v zvezi s tem (v nadaljnjem besedilu: pogodba o zagotavljanju podpore). S pogodbo o zagotavljanju podpore se urejajo pravice in obveznosti prejemnika podpore glede upoštevanja pravil za delovanje centra za podpore, usklajevanja spremenljivega dela podpore, predvidenega obsega odkupljene električne energije in medsebojnega obveščanje. Če pogodba o zagotavljanju podpore ni v skladu z odločbo, se glede neusklajenih vprašanj neposredno uporablja odločba. Če se zaradi spremenjenih okoliščin ali obnove postopka spremeni odločba o dodelitvi podpore, center za podpore pozove prejemnika k sklenitvi nove pogodbe o zagotavljanju podpore. Če prejemnik podpore v enem mesecu, ko je pozvan k sklenitvi pogodbe o zagotavljanju podpore ne sklene pogodbe in tega ne stori niti v dodatnem roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, ni več upravičen do podpore.
(5)Če agencija prejemniku podpore z odločbo iz prejšnjega člena ukine podporo, mora center za podpore prenehati izplačevati podporo z dnem, ko je obveščen o opravljeni vročitvi odločbe, s katero je bila podpora ukinjena. Pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore.
(6)Center za podpore mora voditi ločene računovodske obračune in evidence o sredstvih, zbranih s prispevki za soproizvodnjo in obnovljive vire, ki jih plačujejo odjemalci električne energije po tem zakonu, in uporabi teh sredstev za različne vrste podpor, delovanje centra za podpore in druge predpisane namene. Vlada podrobneje predpiše način izvajanja nalog iz prvega odstavka tega člena ter ločenega vodenja računovodskih evidenc in obračunov.
(7)Osebe, ki od centra za podpore prejemajo podporo ali prodajajo električno energijo preko centra za podpore, elektrooperaterji, na katerih omrežje so prej navedene osebe priključene, so centru za podpore na njegovo zahtevo dolžni posredovati podatke, ki jih center potrebuje za izvajanje svojih nalog v okviru gospodarske javne službe po tem zakonu.
(8)Center za podpore vodi register prejemnikov podpor. Podatke o prejetih podporah lahko center za podpore posreduje pristojnim organom v okviru poročanj, ki jih je dolžan izvajati. Center za podpore podatke o višini in prejemnikih podpor objavi na svoji spletni strani.
- UPRS Sodba I U 1997/2018-30Upravno sodišče RS · 2020
Tožeča stranka zmotno šteje, da je predmet pogodbe njena obveznost, da bo dobavljala električno energijo ter obveznost A. d.o.o., da mu jo bo plačal. Za opredelitev te vrste obveznosti ni odločilnega pomena pogodba, ampak odločba o podelitvi podpore, kar izhaja tudi iz petega odstavka 376. člena EZ-1, saj po tej določbi pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore. Obveznost vrnitve preveč izplačane podpore za električno energijo ne more nastati šele z izdajo odločbe ali z ugotovitvami v postopku nadzora, ampak nastane že v trenutku, ko je bila neupravičena podpora izplačana. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do situacije, da bi lahko tožena stranka zahtevala vračilo preveč prejete podpore kadarkoli. V skrajnem primeru bi to lahko pomenilo, da do zastaranja sploh ne bi prišlo, kar pa bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti. Takšna razlaga izhaja tudi iz analogne uporabe določb ZDavP-2.
- VSC Sodba Cpg 68/2019Višje sodišče v Celju · 2019
Predmet tožbenega zahtevka so neupravičeno prejeta sredstva iz naslova podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. O upravičenosti do podpore skladno z določbo prvega odstavka 374.člena EZ-1 odloča Agencija za energijo, ki je toženi stranki z odločbo dodelila podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje. Tožeča stranka ima status Centra za podpore, tožena stranka je po citiranih odločbah Agencije pridobila kot proizvajalec električne energije v elektrarni na bioplin status upravičenca do finančne pomoči za tekoče poslovanje. Ker je odločba Agencije pravnomočna, so s tem nastopile pravne posledice odločbe, to pa je prenehanje veljavnosti Pogodbe o zagotavljanju podpore in pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pravda v zvezi z zakonitostjo odstopa od najemne pogodbe ni predhodno vprašanje za konkretno zadevo, saj morebitni uspeh tožene stranke v pravdi ne more spremeniti pravnomočne odločbe Agencije, po kateri je tožena stranka prenehalo upravičenje do podpore s 19. 10. 2017. Že z dnem, ko je tožeča stranka bila obveščena o opravljeni vročitvi odločbe, s katero je bila podpora ukinjena, je tožeča stranka bila dolžna ustaviti izplač
- VSL Sodba I Cpg 1343/2016Višje sodišče v Ljubljani · 2017
Na podlagi tretjega odstavka 15. člena zadevne pogodbe in drugega odstavka 20. člena Uredbe v zvezi s 3. alinejo 9. člena Pravil oziroma 12. člena zadevne pogodbe v zvezi s 5. alinejo 9. člena Pravil ter petega odstavka 376. člena EZ-1 pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore, to pa je, glede na odločbo Agencije za energijo, v zadevnem primeru z dnem 15. 1. 2015. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da od 16. 1. 2015 dalje temelj obveznosti tožeče stranke zagotavljati podporo toženi stranki ni bil več podan, zato je tožena stranka vtoževani znesek prejete podpore dolžna vrniti tožeči stranki. Če nastopijo spremenjene okoliščine (prenehanje lastništva proizvodne naprave), potem po samem zakonu pravica preneha, saj je že dokončno oziroma pravnomočno priznana pravica priznana samo ob časovnem dejanskem in pravnem stanju izdane odločbe, če pa se dejansko stanje spremeni tako, da ni več pogojev za priznanje pravice, ta preneha. Agencija za energijo je po ugotovitvi, da tožena stranka zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičena do podpore, izdala ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do podpore za
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 4. 3. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1997/2018-30Upravno sodišče RS · 4. 3. 2020
Tožeča stranka zmotno šteje, da je predmet pogodbe njena obveznost, da bo dobavljala električno energijo ter obveznost A. d.o.o., da mu jo bo plačal. Za opredelitev te vrste obveznosti ni odločilnega pomena pogodba, ampak odločba o podelitvi podpore, kar izhaja tudi iz petega odstavka 376. člena EZ-1, saj po tej določbi pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore. Obveznost vrnitve preveč izplačane podpore za električno energijo ne more nastati šele z izdajo odločbe ali z ugotovitvami v postopku nadzora, ampak nastane že v trenutku, ko je bila neupravičena podpora izplačana. V nasprotnem primeru bi namreč prišlo do situacije, da bi lahko tožena stranka zahtevala vračilo preveč prejete podpore kadarkoli. V skrajnem primeru bi to lahko pomenilo, da do zastaranja sploh ne bi prišlo, kar pa bi bilo v nasprotju z načelom pravne varnosti. Takšna razlaga izhaja tudi iz analogne uporabe določb ZDavP-2.
- VSC Sodba Cpg 68/2019Višje sodišče v Celju · 15. 5. 2019
Predmet tožbenega zahtevka so neupravičeno prejeta sredstva iz naslova podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. O upravičenosti do podpore skladno z določbo prvega odstavka 374.člena EZ-1 odloča Agencija za energijo, ki je toženi stranki z odločbo dodelila podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje. Tožeča stranka ima status Centra za podpore, tožena stranka je po citiranih odločbah Agencije pridobila kot proizvajalec električne energije v elektrarni na bioplin status upravičenca do finančne pomoči za tekoče poslovanje. Ker je odločba Agencije pravnomočna, so s tem nastopile pravne posledice odločbe, to pa je prenehanje veljavnosti Pogodbe o zagotavljanju podpore in pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pravda v zvezi z zakonitostjo odstopa od najemne pogodbe ni predhodno vprašanje za konkretno zadevo, saj morebitni uspeh tožene stranke v pravdi ne more spremeniti pravnomočne odločbe Agencije, po kateri je tožena stranka prenehalo upravičenje do podpore s 19. 10. 2017. Že z dnem, ko je tožeča stranka bila obveščena o opravljeni vročitvi odločbe, s katero je bila podpora ukinjena, je tožeča stranka bila dolžna ustaviti izplač
- VSL Sodba I Cpg 1343/2016Višje sodišče v Ljubljani · 25. 10. 2017
Na podlagi tretjega odstavka 15. člena zadevne pogodbe in drugega odstavka 20. člena Uredbe v zvezi s 3. alinejo 9. člena Pravil oziroma 12. člena zadevne pogodbe v zvezi s 5. alinejo 9. člena Pravil ter petega odstavka 376. člena EZ-1 pogodba o zagotavljanju podpore preneha veljati z dnem, ko preneha veljati odločba o dodelitvi podpore, to pa je, glede na odločbo Agencije za energijo, v zadevnem primeru z dnem 15. 1. 2015. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da od 16. 1. 2015 dalje temelj obveznosti tožeče stranke zagotavljati podporo toženi stranki ni bil več podan, zato je tožena stranka vtoževani znesek prejete podpore dolžna vrniti tožeči stranki. Če nastopijo spremenjene okoliščine (prenehanje lastništva proizvodne naprave), potem po samem zakonu pravica preneha, saj je že dokončno oziroma pravnomočno priznana pravica priznana samo ob časovnem dejanskem in pravnem stanju izdane odločbe, če pa se dejansko stanje spremeni tako, da ni več pogojev za priznanje pravice, ta preneha. Agencija za energijo je po ugotovitvi, da tožena stranka zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičena do podpore, izdala ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do podpore za