41. člen ZNP-1

Kot je pravilno navedlo sodišče prve stopnje, se na podlagi 108. člena ZNP-1 navedbe centra za socialno delo v predlogu, mnenju in drugih pisanjih ter zaslišanje strokovnega delavca centra za socialno delo štejejo za izpovedbe osebe, ki ima o teh dejstvih posebno strokovno znanje. Mnenje CSD ima zelo pomembno vsebinsko in procesno težo, saj gre za strokovno mnenje organa, ki je tako kot sodišče dolžan delovati v največjo otrokovo korist. Sodna praksa se je večkrat izrekla, da je kakovostno mnenje CSD enako izvedenskemu mnenju oziroma ga lahko nadomesti. Če je podkrepljeno z ustrezno izpeljanim dokaznim postopkom sodišča, ima to lahko v njem zadostno podlago za pravilno odločitev. Sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi utemeljeno ni upoštevalo izvedenskih mnenj, ki ji je predložil nasprotni udeleženec, saj ne gre za mnenja v smislu 253. člena ZPP (v zvezi z 41. členom ZNP-1), pač pa se navedeni mnenji lahko upoštevata le kot navedbe očeta (udeleženca), kot je sodišče utemeljeno navedlo in se je do obeh mnenj tudi opredelilo. Obširne pritožbene navedbe, ki se zavzemajo za upoštevanje navedenih mnenj kot dokazov, tako niso utemeljene. Glede na starost mld. A., ki bo v

V konkretnem primeru je šlo za izročitev premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki, da bi stečajno sodišče moralo upoštevati 9. člen Družbene pogodbe, ki določa, da morajo družbeniki dati soglasje za odsvojitev poslovnega deleža, neutemeljeni. V konkretnem primeru namreč ni šlo za pravno poslovno odsvojitev poslovnega deleža, niti ne v stečajnem postopku, zato sklicevanje na 9. člen Družbene pogodbe ni utemeljeno.

Pritrditi je sicer treba pritožbi, da v okoliščinah konkretnega primera rok 15 dni, ki ga je sodišče določilo, ko je odločalo o predlogih predlagateljev za podaljšanje roka za plačilo predujma, ni primeren. Vendar pa je predpostavka za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda, ki se je pripetila stranki, ne pa napake sodišča. Za tak primer institut vrnitve v prejšnje stanje ni primerno pravno sredstvo. Primerno pravno sredstvo bi bila pritožba zoper sklep o podaljšanju roka, saj je sodišče predlogu za podaljšanje roka le delno ugodilo (roka ni podaljšalo za predlagani čas do odločitve o prošnji za brezplačno pravno pomoč) in bi se predlagatelja, ki ju zastopa odvetnik, torej pravni strokovnjak, zoper zavrnilni del lahko pritožila. Odvetnik mora svojo stranko v postopku zastopati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka. Storiti bi moral vse, kar je potrebno in razumno za zavarovanje pravic in koristi predlagateljev v postopku. Vedel je, da sta predlagatelja zaprosila za oprostitev plačila predujma in sprva ravnal ustrezno skrbno ter urgiral pri službi za brezplačno pravno pomoč in podal predlog sodišču prve stopnje, naj podaljša rok za plačilo predujma do odločitve o predlog

Glede na to, da je predlagateljica po pritožbenih navedbah, ki jih potrjujejo podatki spisa, predujem plačala 31. 3. 2021, ga je plačala po izteku roka za njeno plačilo in torej prepozno.

Nasprotni udeleženec je, čeprav je izjavil, da se predlagateljici ne namerava približevati, izrečenemu ukrepu nasprotoval iz razloga, ker je trdil, da nikoli ni izvajal nasilja in je bil zato izrek ukrepov nezakonit.

Preživnina ne predstavlja le sredstev, ki otroku zagotavljajo osnovno preživetje, temveč je namenjena tudi kritju stroškov za njegov zdrav intelektualni in socialni razvoj. Za preživljanje otroka so primarno dolžni poskrbeti starši in socialni transferji lahko to vlogo le dopolnjujejo. Dejstvo, da so osnovne potrebe otroka pokrite, ker je s svojimi sredstvi intervenirala država, torej ne pomeni, da otrok ni ogrožen, temveč prav nasprotno.