109. člen ZNP-1
(mnenje centra za socialno delo)
(1)Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka, sodišče, preden odloči o odvzemu otroka staršem, namestitvi otroka v zavod ali odvzemu starševske skrbi, pridobi mnenje centra za socialno delo o tem, h kateri drugi osebi, h kateremu rejniku ali v kateri zavod naj sodišče otroka namesti.
(2)Kadar center za socialno delo ni predlagatelj postopka, sodišče, preden odloči o omejitvi posameznih upravičenj iz starševske skrbi ali odvzemu starševske skrbi, pridobi mnenje centra za socialno delo o tem, katero osebo naj imenuje za skrbnika otroka.
- VSM Sodba I Cp 175/2024Višje sodišče v Mariboru · 2024
Kršitve procesnih ustavnih (URS) in konvencijskih jamstev (EKČP) niso samostojen pritožbeni razlog, temveč se te kršitve umeščajo, presojajo in odpravljajo na podlagi obstoječih določb procesnega zakona (ali posameznih procesnih določb), praviloma na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku. Kadar se stranke sklicujejo neposredno na kršitev tovrstnih pravic, je naloga sodišča, da jih umesti v ustrezne določbe procesne zakonodaje. Če je to umestitev naredila že stranka, pa so jo dolžna preveriti. Takšno razvrščanje je bistveno zaradi citiranih določb ZPP, ki razmejujejo med procesnimi kršitvami na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in tistimi, ki vanje ne sodijo. Za slednje namreč velja, da preizkus sodbe opravi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi. Tožniki v pritožbi tudi pravilno navajajo, da se lahko isto ravnanje sodišča presoja z vidika večih oziroma različnih pritožbenih razlogov. Pri takšnem prekrivanju in kopičenju je zato bistveno, da sodišče druge stopnje identificira vzrok in nato pravilno umesti (podredi) ravnanje sodišča pod enega izmed pritožbenih razlogov - ravnanje, ki je predmet
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 10. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba I Cp 175/2024Višje sodišče v Mariboru · 8. 10. 2024
Kršitve procesnih ustavnih (URS) in konvencijskih jamstev (EKČP) niso samostojen pritožbeni razlog, temveč se te kršitve umeščajo, presojajo in odpravljajo na podlagi obstoječih določb procesnega zakona (ali posameznih procesnih določb), praviloma na podlagi določb Zakona o pravdnem postopku. Kadar se stranke sklicujejo neposredno na kršitev tovrstnih pravic, je naloga sodišča, da jih umesti v ustrezne določbe procesne zakonodaje. Če je to umestitev naredila že stranka, pa so jo dolžna preveriti. Takšno razvrščanje je bistveno zaradi citiranih določb ZPP, ki razmejujejo med procesnimi kršitvami na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in tistimi, ki vanje ne sodijo. Za slednje namreč velja, da preizkus sodbe opravi le v okviru izrecno (konkretizirano, določno) in jasno (enopomensko) zapisanih trditev v pritožbi. Tožniki v pritožbi tudi pravilno navajajo, da se lahko isto ravnanje sodišča presoja z vidika večih oziroma različnih pritožbenih razlogov. Pri takšnem prekrivanju in kopičenju je zato bistveno, da sodišče druge stopnje identificira vzrok in nato pravilno umesti (podredi) ravnanje sodišča pod enega izmed pritožbenih razlogov - ravnanje, ki je predmet