479. člen ZTFI-1

ZTFI‑1 v 479. členu določa, da tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov, razen če izkaže, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljaviti v postopku pred agencijo. Iz izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi se tožniku očitalo, da vodi posle družbe fiktivno oz. da je slamnati direktor, temveč se mu očita, da je kot zakoniti zastopnik družbe B. izvedel tržno manipulacijo, pri čemer je deloval povezano z družbo C. Tožnik je za račun B. z C., s kateri je B. delovala povezano, od julija do oktobra 2022 sklenil pet poslov z eno do pet delnicami ..., vsakokrat po nekaj več kot 3 % nižji ceni od prejšnjega zaključnega tečaja. Njihovo sosledje, cena, količina delnic, odstopanje od prejšnjega tečaja in istovetnost obeh strank izkazujejo vzorec, ki se kot takšen potrjuje ob izkazanih povezavah med obema družbama.

Prepoved navajanja novih dejstev iz 479. člena ZTFI-1 se ne nanaša tudi na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, postavljenih že v ugovoru.

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se prepoved navajanja novih dejstev iz 479. člena ZTFI-1 nanaša tudi na konkretizacijo in dodatno elaboriranje trditev, postavljenih že v ugovoru.

Nacionalnemu sodišču ni prepovedano ugotavljanje, da subjektivni element indicira obstoj konstitutivnih elementov tržne manipulacije, a obstoj pravega interesa ni predispozicija za ugotovitev, ali je prišlo do tržne manipulacije; ocena, ali je do manipulacije prišlo, moja temeljiti na objektivnih faktorjih, pri čemer pa resnični interes za nakup/prodajo zadevnih vrednostnih papirjev lahko podpre ugotovitev takšnih objektivnih faktorjev. MAR v prvem odstavku 34. člena (prvi pododstavek) jasno vzpostavlja pravilo o objavljanju ukrepov, in to takojšnjem, pri čemer se poleg vrste in narave kršitve objavi tudi identiteto dotične osebe. Takšen mehanizem ne služi le generalnopreventivnemu zastraševanju javnosti in informiranju udeležencev na trgu, temveč ima tudi dodatni namen sankcioniranja kršitelja, pri čemer je takšna objava v načelu obvezna. Le če na podlagi presoje v posameznem primeru organ oceni, da bi bila objava identitete nesorazmerna, lahko pride do odloga objave, anonimizirane objave ali neobjave, pri čemer se sklep objavi anonimno in v skladu z nacionalnim pravom, kadar takšna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov. Ni torej na toženki, da primarno pr