Zakon o socialnem vključevanju invalidov (ZSVI)

Ta zakon ureja pravice in postopek pridobitve statusa invalida ali invalidke (v nadaljnjem besedilu: invalid) osebam s trajnimi prirojenimi ali pridobljenimi okvarami, ki se zaradi invalidnosti ne morejo socialno vključevati v skupnost brez nudenja storitev socialnega vključevanja in ne morejo samostojno opravljati večine ali vseh življenjskih potreb ter si zagotavljati sredstev za preživljanje, pravico do denarnih prejemkov in možnosti, ki jim jih zagotavlja država za njihovo enakovredno vključevanje v družbo.

(1)Namen tega zakona je ustvarjati pogoje za čim enakopravnejše in enakovrednejše življenje oseb iz prejšnjega člena ob najširši družbeni podpori vseh, ki se z njimi na kakršen koli način srečujejo.

(2)Republika Slovenija zagotavlja invalidom po tem zakonu pravico do socialno varstvenih storitev (vodenje, varstvo in zaposlitev pod posebnimi pogoji ter institucionalno varstvo) po zakonu, ki ureja socialno varstvo.

(3)Zaradi spodbujanja razvoja in za izenačevanje možnosti invalidov Republika Slovenija spodbuja čim samostojnejše življenje in socialno vključevanje invalidov v skupnost, omogoča izvajanje inovativnih programov in usposabljanj za invalide, ki jih lahko izvajajo fizične ali pravne osebe ne glede na njihov pravni status, ki imajo pridobljena znanja s področja invalidnosti. Izvajanje programov in usposabljanj mora biti neprofitno.

(4)Izvajalci inovativnih programov in usposabljanj za invalide ter izvajalci storitev socialnega vključevanja v skupnosti morajo skrbeti za pravilno, kakovostno in varno izvajanje programov in storitev ter biti za svoje delo ustrezno usposobljeni.

(5)Republika Slovenija sofinancira izvajanje inovativnih programov in usposabljanj iz prejšnjega odstavka v okviru zagotovljenih proračunskih možnosti.

(1)Status invalida po tem zakonu pridobijo polnoletne osebe:

-        z zmernimi, težjimi ali težkimi motnjami v duševnem razvoju,

-        z avtističnimi motnjami, ki imajo tako hudo obliko neprilagojenega vedenja, da jim onemogoča samostojno življenje in pridobivanje sredstev za preživljanje,

-        gluhoslepi z najmanj 50 odstotno izgubo sluha po Fowlerju in prvo do vključno peto kategorijo slepote in slabovidnosti,

-        z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro in

-        najtežje gibalno ovirane osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo same vključevati v družbo in si zagotavljati socialne varnosti.

(2)Pogoj za pridobitev statusa invalida je, da je invalidnost nastala pred polnoletnostjo ali v primeru, če se oseba šola, najpozneje do dopolnjenega 26. leta starosti. Izjema so osebe z zmerno do hudo možgansko poškodbo ali okvaro, osebe z avtističnimi motnjami in gluhoslepe osebe, pri katerih invalidnost lahko nastane tudi pozneje, vendar pred prvo zaposlitvijo oziroma, če iz naslova zavarovanja ne pridobijo nobenih pravic.

(3)Poleg pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena je pogoj za pridobitev statusa invalida po tem členu še, da:

-        so državljani Republike Slovenije ali

-        so tujci s stalnim prebivališčem ali dovoljenjem za prebivanje v Republiki Sloveniji.

(1)Vlogo za pridobitev statusa invalida po tem zakonu lahko upravičenec ali upravičenka (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik vloži pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče invalida. Vlogi priloži zadnjo odločbo o usmerjanju, ki jo je izdal organ, pristojen za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, odločbo centra za socialno delo o priznani pravici do dodatka za nego otroka ali mnenje invalidske komisije Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZPIZ).

(2)Če je iz odločbe ali mnenja iz prejšnjega odstavka nedvomno razvidno, da oseba izpolnjuje pogoje iz prejšnjega člena, center za socialno delo izda odločbo o priznanju statusa invalida po tem zakonu.

(3)Če iz odločbe ali mnenja iz prvega odstavka tega člena ni jasno razvidno, da oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa invalida po tem zakonu, center za socialno delo pridobi izvedensko mnenje Univerzitetnega inštituta Republike Slovenije – SOČA. Mnenje Univerzitetnega inštituta Republike Slovenije – SOČA je podlaga za izdajo odločbe o priznanju statusa invalida po tem zakonu.

(1)Invalid, ki je pridobil status invalida po tem zakonu, ima pravico do nadomestila za invalidnost (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo) za pokrivanje osnovnih življenjskih stroškov, ki mu omogoča enakovredno življenje in prebivanje v skupnosti. Ne glede na premoženjsko stanje upravičenca do nadomestila je višina nadomestila enaka seštevku denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke, ki velja za edino odraslo osebo v družini.

(2)O pravici do nadomestila odloči center za socialno delo.

(3)Če invalid sklene delovno razmerje, se mu nadomestilo izplačuje v višini razlike med prejeto plačo in zneskom neto minimalne plače.

(4)Ko invalidu delovno razmerje iz kakršnega koli razloga preneha, ima znova pravico do nadomestila v polnem znesku.

(5)Invalid pridobi pravico do nadomestila, ko dopolni 18 let, osebe iz druge, tretje in četrte alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona pa od prvega dne naslednjega meseca po pridobitvi statusa invalida po tem zakonu.

(1)Invalid, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč in postrežbo druge osebe za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, ima poleg pravice do nadomestila, pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če nima pravice do dodatka za isti namen po drugih predpisih.

(2)Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od tega, koliko pomoči druge osebe invalid potrebuje.

(3)Izvedenski organ po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na zaprosilo pristojnega centra za socialno delo poda mnenje o potrebni pomoči druge osebe.

(4)V primeru pritožbe poda mnenje organ druge stopnje, po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(5)Višina dodatka za pomoč in postrežbo se odmeri po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Nadomestilo za invalidnost iz 5. člena tega zakona in dodatek za pomoč in postrežbo iz 6. člena tega zakona izplačuje ZPIZ.

(1)Invalid, ki je prejemnik nadomestila in pridobi pravico do družinske pokojnine po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali do družinske invalidnine po predpisih, ki urejajo vojne invalide, je upravičen do delnega nadomestila, kadar je družinska pokojnina oziroma družinska invalidnina nižja od nadomestila in sicer za razliko od višine družinske pokojnine oziroma družinske invalidnine do višine nadomestila.

(2)ZPIZ invalidu, ki mu je z odločbo ZPIZ-a priznana družinska pokojnina za nazaj in je prejemal nadomestilo, za nazaj izplača le razliko med višino izplačanih nadomestil in družinsko pokojnino.

(1)Zoper odločbo iz 4., 5., in 6. člena tega zakona je dovoljena pritožba.

(2)O pritožbah odloča ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.

(1)Za zagotavljanje socialnega vključevanja invalidov v skupnost, imajo invalidi pravico do storitev socialnega vključevanja, ki jih zagotavljajo izvajalci storitev socialnega vključevanja v skupnosti z namenom enakovrednega in enakopravnega sobivanja invalidov in neinvalidih oseb v skupnosti.

(2)Storitve socialnega vključevanja so namenjene:

-        usposabljanju za samostojno življenje,

-        vseživljenjskemu učenju,

-        prebivanju s podporo in

-        ohranjanju socialne vključenosti starejših invalidov.

(3)Nabor, vsebino in obseg sofinanciranja posameznih storitev socialnega vključevanja ter pogoje za izvajanje posameznih storitev socialnega vključevanja pripravi ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, v sodelovanju z Inštitutom Republike Slovenije za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: Inštitut).

(4)Invalidi imajo pravico do storitev socialnega vključevanja, ki jim omogočajo čim bolj neodvisno življenje, izražanje lastne volje in želja ter njihovo vključevanje v ožje in širše družbeno okolje.

(5)Invalidi, ki so vključeni v socialnovarstvene storitve, imajo pravico samo do storitev socialnega vključevanja, ki se ne izvajajo v času izvajanja socialnovarstvenih storitev, v katere so vključeni.

(6)Če invalid, ki biva v skupnosti, potrebuje zdravstvene storitve, le te uveljavlja po predpisih, ki urejajo zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje.

(7)Za spremljanje izvajanja in razvoja storitev socialnega vključevanja je pristojen Inštitut.

(1)Usposabljanje za samostojno življenje je nabor storitev socialnega vključevanja, ki so namenjene vsem invalidom po tem zakonu, predvsem pa osebam s pridobljeno možgansko poškodbo ali okvaro.

(2)Način, obseg in oblika izvajanja teh storitev je odvisen od potreb posameznega invalida.

(1)Vseživljenjsko učenje je nabor storitev socialnega vključevanja, namenjenih ohranjanju pridobljenih znanj in pridobivanju novih znanj s ciljem ohranjati čim večjo samostojnost invalida v skupnosti.

(2)Način, obseg in oblika izvajanja storitev so odvisni od potreb posameznega invalida.

(1)Prebivanje s podporo se izvaja kot samostojno prebivanje enega ali več invalidov z nudenjem storitev socialnega vključevanja za čim samostojnejše življenje invalidov v skupnosti.

(2)Način, obseg in oblika izvajanja storitev je odvisna od potreb posameznega invalida.

(1)Storitve socialnega vključevanja se za invalide, starejše od 65 let, izvajajo primerno njihovi starosti in potrebam za zagotavljanje njihovega samostojnega življenja v skupnosti.

(2)Način, obseg in oblika izvajanja storitev je odvisna od potreb posameznega invalida.

(1)Vlogo za pridobitev pravice do storitev socialnega vključevanja invalid, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik, vloži pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na stalno prebivališče invalida.

(2)Center za socialno delo za vsakega invalida, ki uveljavlja pravico do storitev socialnega vključevanja, imenuje člane strokovne komisije z liste izvedencev po zakonu, ki ureja osebno asistenco. Strokovna komisija poda mnenje, katere storitve socialnega vključevanja potrebuje invalid.

(3)Center za socialno delo z odločbo invalidu prizna pravico do storitev socialnega vključevanja.

(4)Storitve socialnega vključevanja se izvajajo na podlagi dogovora, ki ga pripravi izvajalec storitev socialnega vključevanja skupaj z invalidom, njegovim zakonitim zastopnikom ali skrbnikom.

(1)V primeru spremenjenih okoliščin invalid, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik ali izvajalec storitev socialnega vključevanja centru za socialno delo predlaga ponovno oceno strokovne komisije za priznanje pravice do storitev socialnega vključevanja.

(2)O ponovni vlogi center za socialno delo odloči z odločbo.

(1)Zoper izdano odločbo centra za socialno delo ima invalid pravico do pritožbe.

(2)O pritožbi odloča ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo.

(1)Po pravnomočnosti odločbe o priznanju pravice do storitev socialnega vključevanja center za socialno delo za plačilo storitev socialnega vključevanja invalidu izda vrednotnico.

(2)Vrednotnica za plačilo storitev socialnega vključevanja vsebuje:

-        naziv centra za socialno delo, ki je izdal vrednotnico,

-        številko vrednotnice,

-        datum izdaje vrednotnice,

-        številka in datum odločbe o priznanju pravice do storitev socialnega vključevanja,

-        ime in priimek upravičenca, EMŠO, naslov prebivališča,

-        vrsto, vrednost in oblike storitev socialnega vključevanja,

-        rok veljavnosti vrednotnice in

-        podpis odgovorne osebe in žig centra za socialno delo.

(1)Vse pravice iz prvega in drugega poglavja tega zakona se financirajo iz proračuna Republike Slovenije.

(2)Pravice iz tretjega poglavja tega zakona se financirajo v obsegu, ki ga predpiše ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, v okviru razpoložljivih proračunskih sredstev.

(3)Če pridobi upravičenec pravice do storitev socialnega vključevanja po tem zakonu in po drugih predpisih, lahko uživa le eno od obeh istovrstnih pravic, ki si jo sam izbere.

(1)Za zbiranje, shranjevanje, pošiljanje in uporabo podatkov, vsebovanih v zbirkah podatkov, ki so potrebni za izvajanje tega zakona, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Za namene izvajanja in razvoja storitev socialnega vključevanja se podatki, ki so potrebni za načrtovanje vrste in obsega storitev socialnega vključevanja ter spremljanje doseganja kazalnikov uspešnosti, obdelujejo v obliki, ki onemogoča identifikacijo posameznika.

(1)Za potrebe odločanja o pridobitvi statusa invalida po tem zakonu, pravice do nadomestila, dodatka za pomoč in postrežbo, vrednotnic za plačilo storitev socialnega vključevanja, za načrtovanje politike, spremljanje stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene se vodi informatizirana zbirka podatkov o osebah, ki so pridobile status invalida po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, njihovih zakonitih zastopnikih ali skrbnikih, prejemnikih pravice do nadomestila, dodatka za pomoč in postrežbo, o prejemnikih in zneskih vrednotnic za plačilo storitev socialnega vključevanja in izdanih odločbah (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka podatkov). Centralna zbirka podatkov vsebuje naslednje podatke:

-        osebne podatke osebe, ki je pridobila status invalida po tem zakonu ali po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, njegovega zakonitega zastopnika ali skrbnika (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, rojstni podatki, naslov nudenja storitev socialnega vključevanja, osebno ime zakonitega zastopnika ali skrbnika),

-        podatke o vrsti invalidnosti,

-        podatke o denarnih prejemkih invalida,

-        datum začetka in prenehanja izvajanja storitev socialnega vključevanja,

-        podatke o priznanih in uveljavljenih socialnovarstvenih pravicah ter o datumu uveljavitve in prenehanju pravic,

-        številko in datum izdaje odločbe o priznanju pravice do storitev socialnega vključevanja,

-        podatke o storitvah socialnega vključevanja, ki se nudijo invalidu,

-        odobreno število ur storitev socialnega vključevanja,

-        podatke o izvajalcu storitev socialnega vključevanja (firma, sedež, ime in priimek, naslov bivališča).

(2)Centralno zbirko podatkov obdeluje ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, kot upravljavec centralne zbirke podatkov.

(3)Podatki iz evidence iz tega člena se hranijo deset let po prenehanju uveljavljanja pravic po tem zakonu.

(1)Podatki iz prejšnjega člena, ki so po tem zakonu potrebni za uveljavljanje pravic po tem zakonu, se zbirajo neposredno od upravičencev, njihovih zakonitih zastopnikov ali skrbnikov ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov iz drugega odstavka tega člena, ki jih v Republiki Sloveniji vodijo za to pooblaščeni organi in organizacije. Upravičenec, njegov zakoniti zastopnik ali skrbnik mora centru za socialno delo dati vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirk podatkov.

(2)Centri za socialno delo in ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, podatke iz prejšnjega odstavka brezplačno pridobivajo iz obstoječih zbirk podatkov naslednjih upravljavcev:

-        Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (ime in priimek, EMŠO, državljanstvo prebivalca, ki uveljavlja pravice po tem zakonu, stalno ali začasno prebivališče, država prebivanja, naslov za vročanje, sprememba osebnega imena, podaljšanje in odvzem roditeljske pravice ter datum prenehanja tega ukrepa, odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, skrbništvo ter datum prenehanja tega ukrepa),

-        centrov za socialno delo – podatke o oblikah družbenega varstva po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, podatke o uveljavljenih pravicah po tem zakonu (začetek in prenehanje pravic), odločbo o pridobitvi pravice do nadomestila za invalidnost in odločbo o pridobitvi pravice do dodatka za pomoč in postrežbo po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb, odločbo o pridobitvi statusa invalida, odločbo o pravici do nadomestila za invalidnost, odločbo o pravici do dodatka za pomoč in postrežbo ter odločbo o pravici do vrednotnic po tem zakonu,

-        ZPIZ – podatke o izplačanih nadomestilih za invalidnost in podatke o izplačanih dodatkih za tujo nego in pomoč po zakonu, ki ureja družbeno varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, podatke o izplačanih družinskih pokojninah in dodatkih za pomoč in postrežbo po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum izdaje odločb o pridobljenih pravicah po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje),

-        upravnih enot – podatke o prejemnikih družinske invalidnine po predpisih, ki urejajo vojne invalide (ime in priimek, EMŠO, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum izdaje odločb o pridobljenih pravicah),

-        Zavoda za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje Slovenije – podatke o zaposlenih osebah, ki so pridobile status invalida po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb in po tem zakonu,

-        Finančne uprave Republike Slovenije – podatke o višini izplačanih plač oseb s statusom invalida po zakonu, ki ureja družbeno varstvo duševno in telesno prizadetih oseb in po tem zakonu.

(3)O pridobivanju podatkov iz tega člena ni treba predhodno seznaniti oseb, na katere se podatki nanašajo.

(4)Zaradi točnosti in ažurnosti podatkov iz prejšnjega člena se lahko povezuje centralna zbirka podatkov s centralnim registrom prebivalstva na podlagi EMŠO. Zakon o socialnem vključevanju invalidov – ZSVI (Uradni list RS, št. 30/18) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:

Ministrstvo, pristojno za invalidsko varstvo, v sodelovanju z Inštitutom, pripravi nabor in vsebino posameznih storitev socialnega vključevanja ter pogoje za izvajanje posameznih storitev socialnega vključevanja, določene v določbah tretjega odstavka 10. člena tega zakona do 31. decembra 2019.

(1)Invalidi, ki so pridobili status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl. US, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A), ohranijo status invalida in s tem vse pridobljene pravice.

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona se dodatek za tujo nego in pomoč po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl. US, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A) spremeni v dodatek za pomoč in postrežbo, in sicer tako, da:

-        upravičenci, ki potrebujejo pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, postanejo upravičenci do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z določbo prvega odstavka 103. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17),

-        upravičenci, ki potrebujejo pomoč za opravljanje večine osnovnih življenjskih potreb, postanejo upravičenci do dodatka za pomoč in postrežbo iz drugega odstavka 103. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17).

Z dnem začetka veljavnosti tega zakona preneha veljati Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl. US, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A).

Ne glede na določbo prejšnjega člena se podatki, pridobljeni na podlagi Zakona o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, uporabljajo še naprej za namen uveljavljanja pravic invalidov, ki so pridobili status po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati preživninska obveznost staršev, kot jo je urejal drugi odstavek 123. Člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76, Uradni list RS, št. 1/89 in 64/01).

III. poglavje tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2022.

Ta zakon začne veljati 1. januarja 2019.«. Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk (Uradni list RS, št. 196/21) vsebuje naslednjo končno določbo: »158. člen

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne en mesec po uveljavitvi, razen 145., 146., 147., 148., 150., 151., 152., 153., 154., 155. in 156. člen tega zakona, ki se začnejo uporabljati 1. januarja 2023, in v primerih iz 130. člena tega zakona ter drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena.

(2)Prva alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona, ki urejata pravico do DO v instituciji iz drugega odstavka 58. člena tega zakona, se začneta uporabljati 1. januarja 2023.

(3)Tretja alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29., 30. člen, četrti odstavek 34. člena, peti odstavek 35. člena, četrti odstavek 39. člena, tretji odstavek 57. člena, 6. točka tretjega odstavka in peti odstavek 65. člena tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 5. oddelka tega zakona, se začnejo uporabljati 1. januarja 2023.

(4)34. člen tega zakona in četrta alineja drugega odstavka 39. člena tega zakona, ki urejata možnost alternativnega izvajanja pravice do DO, se začneta uporabljati 1. julija 2024.

(5)Druga alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, drugi in četrti odstavek 15. člena, drugi odstavek 34. člena tega zakona, ki urejajo pravico do DO na domu v skladu s petim odstavkom 58. člena tega zakona, se začnejo uporabljati 1. julija 2024.

(6)32. člen tega zakona se za upravičence, ki pravico do DO koristijo v načinu:

-       DO v instituciji v skladu z drugim odstavkom 58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. januarja 2023;

-       DO na domu v skladu s petim odstavkom 58. člena tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;

-       denarnega prejemka v skladu z 18. členom tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024;

-       oskrbovalca družinskega člana iz 19. člena tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024.

(7)33. člen tega zakona se za upravičence, ki pravico do DO koristijo v skladu s petim odstavkom 58. člena, 18. členom in 19. členom tega zakona, začne uporabljati 1. julija 2024.

(8)84., 85., 86., 87. in 88. člen tega zakona, ki urejajo delovanje ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2023.«. Zakon o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic COVID-19 – ZDUPŠOP (Uradni list RS, št. 206/21) spreminja 28. člen zakona tako, da se glasi: (začetek veljavnosti in uporabe) (začetek uporabe) III. poglavje tega zakona se začne uporabljati 30. junija 2022.«; ter vsebuje naslednjo končno določbo: »85. člen Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.«. Zakon o dolgotrajni oskrbi – ZDOsk-1 (Uradni list RS, št. 84/23) vsebuje naslednjo končno določbo: »152. člen (začetek veljavnosti) (začetek veljavnosti in uporabe)

(1)Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

(2)Prva in druga alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, drugi odstavek 15. člena, tretja alineja 22. člena in 25. člen tega zakona se začnejo uporabljati 1. decembra 2025.

(3)Četrta alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena, 18., 19., 20., 21. člen, prva, druga in četrta alineja 22. člena, 23., 24., 26., 27., 28., 29., 30. člen in četrti odstavek 59. člena tega zakona, ki urejajo pravico do oskrbovalca družinskega člana, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.

(4)Tretja alineja 1. točke prvega odstavka 10. člena in tretji odstavek 15. člena tega zakona se začnejo uporabljati 1. julija 2025.

(5)2. točka prvega odstavka 10. člena in 17. člen se začneta uporabljati 1. decembra 2025.

(6)32. člen tega zakona se za upravičence do posamezne oblike DO začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno obliko DO po tem zakonu, razen v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 32. člena tega zakona začne uporabljati 1. julija 2025.

(7)33. člen tega zakona se za upravičence začne uporabljati z začetkom uporabe, ki je določen za posamezno obliko DO v tretjem, četrtem in petem odstavku tega člena, razen:

-        v primeru, ko uporabnik uporablja pravico do oskrbovalca družinskega člana iz 18. člena tega zakona, se pravica iz 33. člena tega zakona začne uporabljati 1. julija 2025 in

-        v primeru iz petega odstavka 33. člena tega zakona, ko se pravica začne uporabljati 1. julija 2025.

(8)34. člen tega zakona se začne uporabljati 1. decembra 2025.

(9)84., 85. in 86. člen tega zakona, ki urejajo naloge ZZZS, se začnejo uporabljati 1. januarja 2024.

(10)88. člen tega zakona, ki ureja vstopne točke na CSD na področju DO, se začne uporabljati 1. januarja 2025.«.