6. člen ZSVI
(dodatek za pomoč in postrežbo)
(1)Invalid, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoč in postrežbo druge osebe za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, ima poleg pravice do nadomestila, pravico do dodatka za pomoč in postrežbo, če nima pravice do dodatka za isti namen po drugih predpisih.
(2)Višina dodatka za pomoč in postrežbo je odvisna od tega, koliko pomoči druge osebe invalid potrebuje.
(3)Izvedenski organ po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na zaprosilo pristojnega centra za socialno delo poda mnenje o potrebni pomoči druge osebe.
(4)V primeru pritožbe poda mnenje organ druge stopnje, po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
(5)Višina dodatka za pomoč in postrežbo se odmeri po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
- UPRS Sklep II U 78/2021-9Upravno sodišče RS · 2022
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporu o pridobitvi statusa invalida po ZSVI in hkrati tudi pridobitvi pravic do denarnih prejemkov po tem zakonu stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče, saj gre za odločanje o socialnih pravicah in za spor na področju socialnih prejemkov.
- UPRS Sklep II U 212/2022-3Upravno sodišče RS · 2022
V obravnavanem primeru je predmet spora tožnikov status invalida po 1. alineji prvega odstavka 3. člena ZSVI, kot tudi pravica do prejemanja nadomestila za invalidnost po 5. členu ZSVI ter dodatka za pomoč in postrežbo po 6. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. Sodišče tako ugotavlja, da je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
- VDSS Sodba Psp 162/2021Višje delovno in socialno sodišče · 2021
V tem postopku je sporno priznanje pravice do statusa invalida, priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izvedenka prepričljivo ugotovila, da pri tožniku pred polnoletnostjo ni prišlo do takšne stopnje duševne motnje, ki predstavlja zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, zaradi katere se ne bi mogel usposobiti za samostojno življenje in delo ter da ne bi bil sposoben samostojno opravljati osnovnih življenjskih potreb. Vse navedeno pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa invalida, posledično pa tudi ne za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi ZSVI. Na podlagi vsega ugotovljenega je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, kot tudi zahtevek za priznanje vtoževanih pravic, zavrnilo. Pravilno pa je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko, saj ni pasivno legitimirana in se je pri tem pravilno sklicevalo na že zavzeto stališče pritožbenega sodišča.
Različice besedila: 3Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 20. 9. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sklep II U 78/2021-9Upravno sodišče RS · 20. 9. 2022besedilo 2021–2023
Glede na zakonsko ureditev je za odločanje v sporu o pridobitvi statusa invalida po ZSVI in hkrati tudi pridobitvi pravic do denarnih prejemkov po tem zakonu stvarno pristojno socialno sodišče in ne upravno sodišče, saj gre za odločanje o socialnih pravicah in za spor na področju socialnih prejemkov.
- UPRS Sklep II U 212/2022-3Upravno sodišče RS · 24. 8. 2022besedilo 2021–2023
V obravnavanem primeru je predmet spora tožnikov status invalida po 1. alineji prvega odstavka 3. člena ZSVI, kot tudi pravica do prejemanja nadomestila za invalidnost po 5. členu ZSVI ter dodatka za pomoč in postrežbo po 6. členu ZSVI, torej gre za odločanje o socialnih pravicah. Sodišče tako ugotavlja, da je za odločanje v predmetni zadevi pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.
- VDSS Sodba Psp 162/2021Višje delovno in socialno sodišče · 24. 11. 2021besedilo 2018–2021
V tem postopku je sporno priznanje pravice do statusa invalida, priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za tujo nego in pomoč. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je izvedenka prepričljivo ugotovila, da pri tožniku pred polnoletnostjo ni prišlo do takšne stopnje duševne motnje, ki predstavlja zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju, zaradi katere se ne bi mogel usposobiti za samostojno življenje in delo ter da ne bi bil sposoben samostojno opravljati osnovnih življenjskih potreb. Vse navedeno pa pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev statusa invalida, posledično pa tudi ne za priznanje pravice do nadomestila za invalidnost in pravice do dodatka za pomoč in postrežbo na podlagi ZSVI. Na podlagi vsega ugotovljenega je sodišče prve stopnje pravilno tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje, kot tudi zahtevek za priznanje vtoževanih pravic, zavrnilo. Pravilno pa je zavrnilo tudi tožbeni zahtevek zoper drugotoženo stranko, saj ni pasivno legitimirana in se je pri tem pravilno sklicevalo na že zavzeto stališče pritožbenega sodišča.