Zakon o ureditvi določenih vprašanj zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (ZUVRAS)

Ta zakon ureja določena vprašanja zaradi končne razsodbe arbitražnega sodišča na podlagi Arbitražnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 11/10), razglašene 29. junija 2017 (v nadaljnjem besedilu: razsodba).

Oseba, ki je naslovnik pravic in obveznosti iz tega zakona (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), lahko ohrani oziroma na novo pridobi te pravice oziroma se ji naložijo te obveznosti, dokler istovrstnih pravic ne pridobi oziroma se ji obveznosti ne naložijo v Republiki Hrvaški.

O pravicah in obveznostih na podlagi tega zakona odločajo organi in nosilci javnih pooblastil, ki so bili pristojni za odločanje o pravicah in obveznostih do začetka uporabe tega zakona, po postopkih, določenih z zakoni, ki urejajo posamezno pravico oziroma obveznost, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(1)Upravičenec je oproščen plačila upravnih taks za vloge, odločbe in dejanja ter stroškov tiskovin, ki so posledica razsodbe.

(2)Upravičenec, ki je imel v Republiki Hrvaški stroške z upravnimi taksami za vloge, odločbe in dejanja ter tiskovinami, ki so posledica razsodbe, lahko zahteva njihovo povračilo na podlagi dokazila o plačilu.

(3)Do oprostitve plačil iz prvega odstavka tega člena oziroma povračila stroškov iz prejšnjega odstavka, če so posledica razsodbe, je upravičena tudi druga oseba.

(4)Za sprejem vloge in odločanje o zahtevku iz tega člena je pristojna upravna enota, za odločanje o pritožbi pa ministrstvo, pristojno za upravo, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(5)Stroške iz tega člena povrne upravna enota, ki je odločala o zahtevku, če s tem zakonom ni določeno drugače.

Za namen uveljavljanja in ohranitve pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zavarovanja za primer brezposelnosti in zavarovanja za starševsko varstvo, invalidskega varstva, socialne varnosti ter zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja se za državljanke oziroma državljane Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državljani Republike Slovenije), ki so imeli 28. junija 2017 prijavljeno stalno prebivališče ali so dejansko prebivali na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni del ozemlja Republike Slovenije, šteje, da izpolnjujejo pogoj prijavljenega stalnega prebivališča oziroma dejanskega prebivanja v Republiki Sloveniji.

(1)Določbe tega člena se nanašajo na kmetijska zemljišča, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije in za katera so nosilci kmetij, ki so državljani Republike Slovenije, na podlagi zbirne vloge za leto 2017 uveljavljali ukrepe kmetijske politike v Republiki Sloveniji.

(2)Nosilec kmetije iz prejšnjega odstavka lahko do 31. decembra 2022 kupi ali zakupi kmetijska zemljišča na območju upravne enote, v kateri je imel 28. junija 2017 prijavljeno stalno prebivališče, ali neposredno sosednje upravne enote do največ enake površine kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka, za katero je sam uveljavljal ukrepe kmetijske politike, pri čemer pristojna upravna enota v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, izda odločbo, da odobritev pravnega posla ni potrebna. Izrek odločbe mora vsebovati podatke iz šestega odstavka tega člena. Nosilec kmetije iz prejšnjega odstavka mora pristojni upravni enoti priložiti dokazilo o površinah iz prejšnjega odstavka zaradi dokazovanja izpolnjevanja pogoja v skladu s tem odstavkom.

(3)Nakup kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka, ki so v lasti Republike Slovenije, se izvede na podlagi cenitve sodnega cenilca, ki ga izbere Republika Slovenija. Zakup kmetijskih zemljišč iz prejšnjega odstavka, ki so v lasti Republike Slovenije, se izvede na podlagi cenika Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Sklad). Stroške v zvezi s prodajo oziroma prvim zakupom kmetijskih zemljišč, vključno s cenitvijo, stroški odmere, davkom na promet nepremičnin, stroški notarske overitve, stroški zemljiškoknjižnega predloga in pripadajočimi taksami, krije Republika Slovenija. Prodajo oziroma zakup kmetijskih zemljišč v imenu Republike Slovenije izvaja Sklad z upoštevanjem omejitev iz prejšnjega odstavka.

(4)Sklad do 31. decembra 2022 zagotovi možnost zakupa kmetijskih zemljišč s sklenitvijo direktne zakupne pogodbe. Sklad zagotovi kmetijska zemljišča iz fonda prostih kmetijskih zemljišč, če teh ni dovolj oziroma ne ustrezajo, pa z odstopom od pogodb oziroma odpovedjo zakupniku, ki ima v zakupu več kot 100 ha zemljišč, vendar ne več kot 5 % obsega posamezne pogodbe. Stroške odškodnine zakupnika krije Republika Slovenija. Upravičenci na podlagi tega odstavka so nosilci kmetij iz prvega odstavka tega člena, ki imajo več kot 1 ha površin iz prvega odstavka tega člena, za katere so upravičeni do prejema plačil za izvajanje ukrepov kmetijske politike za površine na podlagi zbirne vloge za leto 2017. Postopek zakupa na podlagi tega odstavka se izvede v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena.

(5)Zaradi spremljanja skupne površine kupljenih in zakupljenih površin kmetijskih zemljišč upravna enota vodi seznam nakupov in zakupov kmetijskih zemljišč za posamezne nosilce kmetij iz drugega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: seznam). Upravna enota, ki obravnava vlogo za nakup oziroma zakup za nosilca kmetije iz neposredno sosednje upravne enote, upravičenost nakupa oziroma zakupa preveri pri upravni enoti, ki je krajevno pristojna za nosilca kmetije, in to upravno enoto tudi obvesti o svoji odločitvi.

(6)Seznam vsebuje naslednje podatke o posamezniku, ki je upravičen kupiti ali zakupiti kmetijsko zemljišče pod pogoji iz tega člena:

-        osebno ime,

-        enotno matično številko občana,

-        naslov,

-        podatke o površini kmetijskih zemljišč iz prvega odstavka tega člena, katerih uporabnik je bil nosilec kmetije 28. junija 2017, in podatke o teh kmetijskih zemljiščih (šifra in ime katastrske občine, parcelna številka ter površina parcele),

-        podatke o nakupu ali zakupu zemljišč pod pogoji iz tega člena (šifra in ime katastrske občine, parcelna številka ter površina parcele).

(7)Upravičenci iz četrtega odstavka tega člena vložijo vlogo za pridobitev kmetijskih zemljišč pri pristojni upravni enoti v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona. Upravne enote pošljejo vloge na Sklad v enem mesecu po poteku roka iz prejšnjega stavka. O vlogi odloča Sklad.

Veljavne zakupne pogodbe za zemljišča, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije in so v lasti Republike Slovenije, se podaljšajo do 31. decembra 2047 dosedanjim zakupnikom z možnostjo podaljšanja, razen če dosedanji zakupnik ne podpiše aneksa k pogodbi v enem letu od začetka uporabe tega zakona.

Zemljišča, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije in so v lasti Republike Slovenije, na katerih je vpisana stavbna pravica za obdobje 99 let ali manj, lahko Sklad proda imetnikom stavbne pravice, če ti izrazijo za to interes.

(1)Za nosilca kmetije, katere objekti so 28. junija 2017 vsaj delno na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni del ozemlja Republike Slovenije, se v primeru načrtovanja preselitve kmetije po 3.ea členu Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list RS, št. 71/11 – uradno prečiščeno besedilo, 58/12, 27/16 in 27/17 – ZKme-1D; v nadaljnjem besedilu: ZKZ) ne uporabljata naslednja pogoja:

-        da mora biti nosilec te kmetije obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovan na podlagi 17. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B, 95/14 – ZUJF-C, 90/15 – ZIUPTD, 102/15, 23/17, 40/17 in 65/17) iz a) točke četrtega odstavka 3.ea člena ZKZ;

-        da sme pristojni organ dovoljenje za gradnjo stanovanjskega objekta izdati šele po pridobitvi uporabnega dovoljenja za kmetijske objekte iz devetega odstavka 3.ea člena ZKZ.

(2)Stroške priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta v skladu z zakonom, ki ureja prostorsko načrtovanje, zaradi načrtovanja preselitve iz prejšnjega odstavka krije Republika Slovenija.

(3)Nosilec kmetije iz prvega odstavka tega člena lahko da pobudo za začetek postopka priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta v dveh letih od začetka uporabe tega zakona.

(1)Določbe tega člena se nanašajo na upravičence za ukrepe kmetijske politike, ki so do uveljavitve tega zakona oddali vloge za ukrepe kmetijske politike oziroma jim je bila izdana odločba o pravici do sredstev in bo razsodba vplivala na njihovo:

-        možnost uveljavljanja ukrepov kmetijske politike v Republiki Sloveniji,

-        izpolnjevanje pogojev in obveznosti za ukrepe, v katere so vključeni.

(2)V smislu drugega odstavka 2. člena Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/891 z dne 13. marca 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s sektorjema sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave, dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s kaznimi, ki se uporabijo v teh sektorjih, in spremembi Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 543/2011 (UL L št. 138 z dne 25. 5. 2017, str. 4), se sprememba okoliščin, nastalih zaradi razsodbe, v zvezi z izpolnjevanjem pogojev in obveznosti za ukrepe kmetijske politike šteje za izjemno okoliščino, na podlagi katere lahko upravičenec delno ali v celoti preneha z izvajanjem in uveljavljanjem ukrepov kmetijske politike (v nadaljnjem besedilu: izjemne okoliščine).

(3)Če je upravičenec v okviru ukrepa kmetijske politike na javni razpis vložil vlogo, o kateri do začetka uporabe tega zakona še ni bilo odločeno, ter upravičenec zaradi razsodbe ne izpolnjuje več pogojev in meril iz ukrepa, se v zvezi z izpolnjevanjem pogojev in meril iz ukrepa upošteva stanje na dan vložitve vloge na javni razpis.

(4)Obseg preverjanj pogojev in obveznosti iz ukrepov kmetijske politike se prilagodi izjemnim okoliščinam. Pogoji in obveznosti, ki jih zaradi razsodbe ni mogoče izpolniti oziroma preveriti, se štejejo za izpolnjene.

(5)Izjeme v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka tega člena se lahko določijo v predpisih, ki urejajo sheme neposrednih plačil in izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020. Podrobnejši postopek v zvezi z izjemnimi okoliščinami se lahko določi v predpisu, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, ali v predpisu, ki ureja izvajanje ukrepov Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020.

(6)Prenehanje izvajanja ukrepa kmetijske politike, delno ali v celoti, se izvede brez finančnih ali drugih obveznosti za upravičenca do Republike Slovenije.

(1)Kmetije, katerih nosilci so državljani Republike Slovenije, ki so na podlagi zbirne vloge za leto 2017 upravičeni do izplačil za izvajanje ukrepov kmetijske politike za površine, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije, imajo pravico do enkratnega nadomestila zaradi izjemnih okoliščin. Nadomestilo se dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU), in sicer v višini do petkratnika sredstev, do katerih so upravičene za posamezne ukrepe kmetijske politike na površino na podlagi zbirne vloge za leto 2017, sorazmerno glede na površino (po posameznih ukrepih), ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek imajo upravičenci iz prejšnjega odstavka, ki imajo zaradi razsodbe obseg površin, ki na podlagi razsodbe ostanejo del ozemlja Republike Slovenije, pod pragom, ki omogoča uveljavljanje ukrepov kmetijske politike v Republiki Sloveniji, pravico do enkratnega nadomestila zaradi izjemnih okoliščin. Nadomestilo se dodeli v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, in sicer v višini do petkratnika sredstev, do katerih so upravičeni za posamezne ukrepe kmetijske politike na površino na podlagi zbirne vloge za leto 2017.

(3)Upravičenci iz prvega odstavka tega člena imajo pravico do enkratnega nadomestila zaradi izjemnih okoliščin tudi, če bodo zaradi razsodbe upravičeni do manjšega obsega plačil za ukrepe kmetijske politike na živali. Nadomestilo se dodeli v skladu z Uredbo 1408/2013/EU, in sicer v višini do petkratnika sredstev, ki jih prejmejo za posamezne ukrepe kmetijske politike za tiste živali, za katere so na podlagi zbirne vloge za leto 2017 prejeli sredstva in zanje zaradi razsodbe ne bodo več upravičeni.

(4)Vloga za uveljavljanje nadomestil iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena se vloži v šestih mesecih od začetka uporabe tega zakona. Za odločanje o nadomestilih iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena in izvedbo izplačil je pristojna Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, pri čemer uporabi podatke iz evidenc o finančnih pomočeh.

(5)Podlaga za opredelitev upravičencev ter obsega nadomestil iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena so izplačila za leto 2017.

(6)Kadar se preseli kmetija v skladu z 9. členom tega zakona in rejnih živali iz zdravstvenih ali drugih utemeljenih razlogov ni mogoče preseliti, se odmeri nadomestilo za te živali na podlagi cenitve sodnega izvedenca. Vloga za uveljavljanje nadomestila iz tega odstavka se vloži v šestih mesecih od preselitve. Za odločanje o nadomestilu in izvedbo izplačil iz tega odstavka je pristojna Uprava Republike Slovenije za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Za namen izplačil škode po naravnih nesrečah v letu 2017 na kmetijskih zemljiščih, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije, se pri izdaji odločb upoštevajo površine, vpisane v informacijski sistem za prijavo škod Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje za posamezno naravno nesrečo.

Za namen izplačil ukrepov kmetijske politike za leto 2017 na kmetijskih zemljiščih, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije, se pri izdaji odločb upoštevajo površine, ki so bile prijavljene v zbirni vlogi za leto 2017.

(1)Če imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov pri ribolovu v morju, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije, utrpi materialno škodo na ribolovnem orodju oziroma ribiškem plovilu, ki jo je povzročilo tuje plovilo, je upravičen do nadomestila v višini nastale škode, povzročene v šestih letih od začetka uporabe tega zakona. Če je bil del škode že povrnjen iz drugega pravnega naslova, se izplačilo nadomestila za ta del zmanjša.

(2)Vlogo za dodelitev nadomestila vloži imetnik iz prejšnjega odstavka pri krajevno pristojni upravni enoti glede na naslov stalnega prebivališča oziroma sedež. Vlogi imetnik priloži izjavo o tem, da je nastalo škodo naznanil policiji, ribiškemu inšpektorju ali upravi, pristojni za pomorstvo, ter izjavo o višini povrnjene škode, če je imetnik dobil škodo povrnjeno iz drugega pravnega naslova. O vlogi odloča ministrstvo, pristojno za ribištvo.

(3)Nadomestilo se dodeli v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 717/2014 z dne 27. junija 2014 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture (UL L št. 190 z dne 28. 6. 2007, str. 45), zadnjič spremenjeno z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 717/2014/EU).

(1)Imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov je upravičen do nadomestila za izpad dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), če: – je utrpel izpad dohodka zaradi oviranega gospodarskega ribolova v morju, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije; – je bilo za ribiško plovilo, navedeno v dovoljenju za gospodarski ribolov, v koledarskem letu, za katero se vlaga vloga za nadomestilo, oddanih najmanj 20 ribolovnih ladijskih dnevnikov in je bilo z njim ulovljenih najmanj 500 kilogramov rib; – izpolnjuje merila iz Priloge I Uredbe Komisije (EU) 2022/2473 z dne 14. decembra 2022 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ter trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 327 z dne 21. 12. 2022, str. 82), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2023/2603 z dne 22. novembra 2023 o popravku Uredbe (EU) 2022/2473 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, predelavo ter trženjem ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture, za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 2023/2603 z dne 23. 11. 2023).

(2)Nadomestilo iz prejšnjega odstavka se dodeli v skladu z oddelkom 3.6 II. dela Smernic o državni pomoči v sektorju ribištva in akvakulture (UL L C št. 107 z dne 23. 3. 2023, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Smernice) in se uveljavlja z eno vlogo za posamezno koledarsko leto. Nadomestilo se ne dodeli za dejavnosti iz 135. točke Smernic.

(3)Izpad dohodka iz prvega odstavka tega člena se izračuna za posameznega upravičenca na podlagi ulova, ki ga je dosegel s posameznim ribiškim plovilom, tako da se vrednost iz točke a) tega odstavka odšteje od vrednosti iz točke b) tega odstavka. Vrednosti iz točk a) in b) tega odstavka se izračunata na naslednji način: a) količina ulovljenih rib v koledarskem letu, za katero se vlaga vloga za dodelitev nadomestila, se pomnoži s povprečno prodajno ceno v zadevnem letu glede na vrsto rib. Prodajne cene rib se pridobijo iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije; b) izračuna se triletna povprečna vrednost ulovljenih rib v obdobju zadnjih pet let pred letom 2017, tako da se povprečna količina ulovljenih rib v kilogramih pomnoži s povprečno prodajno ceno v zadevnem triletnem obdobju glede na vrsto rib. Pri izračunu triletne povprečne vrednosti ulovljenih rib pred letom 2017 se upošteva vrednost ulovljenih rib v obdobju zadnjih pet let pred letom 2017 brez najvišje in najnižje letne vrednosti v tem obdobju. Prodajne cene rib se pridobijo iz podatkov Statističnega urada Republike Slovenije. Če je upravičenec zadnjih pet let pred letom 2017 posloval manj kot tri leta ali sploh ni posloval, se pri izračunu triletne povprečne vrednosti ulovljenih rib zadevnega upravičenca po postopku iz te točke upoštevajo količine ulovljenih rib, ki bi jih proizvedlo in prodalo povprečno podjetje enake velikosti kot zadevni upravičenec.

(4)Če je pri upravičencu izpad dohodka, izračunan v skladu s prejšnjim odstavkom, manjši od izpada dohodka povprečnega podjetja enake velikosti, kot je velikost zadevnega upravičenca, se pri izračunu nadomestila iz prvega odstavka tega člena upošteva izpad dohodka povprečnega podjetja enake velikosti kot zadevni upravičenec. Izpad dohodka se izračuna v skladu s prejšnjim odstavkom.

(5)Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena se dodeli v višini do 60 % izračunanega izpada dohodka glede na razpoložljiva sredstva in ne presega 30.000 eurov na upravičenca na leto. Nadomestilo skupaj z drugimi plačili, vključno s plačili na podlagi zavarovalnih polic, ne sme presegati 100 % izračunanega izpada dohodka. Pri izračunu vrednosti izpada dohodka iz tretjega odstavka tega člena se od izračunane vrednosti odštejejo vsi stroški, ki niso nastali zaradi zunanjega dogodka in bi jih upravičenec imel tudi sicer. Če se ribiško plovilo v času oviranega gospodarskega ribolova uporablja za dejavnosti, ki niso gospodarski ribolov, se prihodek iz teh dejavnosti odšteje od izračunane vrednosti nadomestila.

(6)Nadomestilo iz prvega odstavka tega člena, ki znaša manj kot 50 eurov na upravičenca na leto, se ne dodeli.

(7)Če je na dovoljenju za gospodarski ribolov navedenih več imetnikov, posameznemu imetniku dovoljenja za gospodarski ribolov pripada le sorazmerni delež nadomestila iz prvega odstavka tega člena, izračunanega na ribiško plovilo.

(8)Vlogo za dodelitev nadomestila iz prvega odstavka tega člena upravičenec vloži za posamezno ribiško plovilo najpozneje do 30. aprila tekočega leta za preteklo koledarsko leto na ministrstvo, pristojno za ribištvo, ki odloča o vlogi.

(9)Do nadomestila iz prvega odstavka tega člena ni upravičen imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, ki: – je naslovnik neporavnanega naloga za izterjavo na podlagi predhodnega sklepa Evropske komisije, v katerem je pomoč, ki jo je dodelil organ iz Republike Slovenije, razglasila za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom; – izpolnjuje merila iz oddelka 2.2. Smernic o državni pomoči za reševanje in prestrukturiranje nefinančnih podjetij v težavah (UL C št. 249 z dne 31. 7. 2014, str. 1).

(10)Če upravičenec stori kršitev pravil skupne ribiške politike, kot so določene s Smernicami, v obdobju, za katero je dodeljeno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena, ali v petih letih po izplačilu nadomestila, mora nadomestilo vrniti za leto, v katerem je bila kršitev storjena, ali za zadnje leto, za katero je prejel nadomestilo, sorazmerno glede na število točk, ki so mu bile v letu izplačila nadomestila izrečene na podlagi zakona, ki ureja morsko ribištvo, za kršitve skupne ribiške politike za imetnike dovoljenj za gospodarski ribolov, in sicer: – v celoti, če doseže ali preseže 72 točk; – v višini 80 %, če doseže ali preseže 54 točk; – v višini 60 %, če doseže ali preseže 36 točk; – v višini 40 %, če doseže ali preseže 18 točk; – v višini 20 %, če doseže ali preseže 9 točk.

(11)Upravičenec ribiških plovil, v zvezi s katerimi mu je dodeljeno nadomestilo iz prvega odstavka tega člena, ne sme prenesti v državo zunaj Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: EU) ali zamenjati njihove zastave z zastavo države zunaj EU še najmanj pet let po izplačilu nadomestila.

(12)Če upravičenec prej kot v petih letih po izplačilu nadomestila iz prvega odstavka tega člena prenese ribiško plovilo, v zvezi s katerim mu je dodeljeno nadomestilo, v državo zunaj EU ali zamenja njegovo zastavo z zastavo države zunaj EU, mora nadomestilo, ki mu je dodeljeno v zvezi z zadevnim ribiškim plovilom, vrniti v sorazmernem deležu glede na obdobje, v katerem pogoj iz prejšnjega odstavka ni izpolnjen.

(13)Ministrstvo, pristojno za ribištvo, vodi in hrani natančne evidence in dokazila o dodeljenih nadomestilih še deset let od datuma izplačila zadnjega posamičnega nadomestila iz prvega odstavka tega člena.

(14)Vsakokratna shema pomoči iz tega člena se začne izvajati naslednji dan po objavi naznanila o prejetju odločitve Evropske komisije o združljivosti sheme pomoči z notranjim trgom.

(15)Minister, pristojen za ribištvo, objavi naznanilo iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

(1)Državljani Republike Slovenije, ki so imeli 28. junija 2017 v uporabi kmetijsko ali gozdno zemljišče, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije, in so za leto 2017 uveljavljali vračilo trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo na podlagi 94. člena Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 47/16; v nadaljnjem besedilu: ZTro-1), so upravičeni do izplačila enkratnega nadomestila.

(2)Enkratno nadomestilo se določi v višini petkratnika sorazmernega dela zneska za leto 2017 odobrenega vračila trošarine upravičencu iz prejšnjega odstavka za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo na podlagi 94. člena ZTro-1. Sorazmerni del zneska za leto 2017 odobrenega vračila trošarine predstavlja delež od za leto 2017 dejansko odobrenega zneska vračila trošarine, ki je enak deležu kmetijskih in gozdnih zemljišč iz prejšnjega odstavka glede na vsa kmetijska in gozdna zemljišča, upoštevana pri vračilu trošarine upravičencu za leto 2017.

(3)Vloga za dodelitev enkratnega nadomestila se vloži v enem letu od začetka uporabe tega zakona. O vlogi odloči Finančna uprava Republike Slovenije, ki izvrši izplačilo enkratnega nadomestila na transakcijski račun upravičenca, ki je naveden v vlogi, v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe.

(1)Državljan Republike Slovenije, ki je bil 28. junija 2017 lastnik, solastnik oziroma skupni lastnik ali najemnik nepremičnine na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije, in je imel na naslovu te nepremičnine prijavljeno stalno prebivališče ali je v njej dejansko prebival, je upravičen do finančne pomoči za nakup nepremičnine v Republiki Sloveniji. Do finančne pomoči je upravičen tudi državljan Republike Slovenije, ki je nepremičnino iz prejšnjega stavka podedoval, če je imel na njenem naslovu 28. junija 2017 prijavljeno stalno prebivališče ali je v njej takrat dejansko prebival. Z upravičenci iz prvega stavka tega odstavka je izenačen tudi imetnik služnosti stanovanja in druga oseba, ki prebiva v stanovanju na podlagi primerljivega pravnega razmerja, če je državljan Republike Slovenije in izpolnjuje druge pogoje iz prvega stavka tega odstavka.

(2)Višina finančne pomoči iz prejšnjega odstavka se določi glede na število oseb, državljanov Republike Slovenije, ki so imeli na naslovu nepremičnine iz prejšnjega odstavka 28. junija 2017 prijavljeno stalno prebivališče ali so v njej dejansko prebivali, in oseb, ki so se tem osebam rodile v 300 dneh po 28. juniju 2017, in za katere upravičenec iz prejšnjega odstavka izjavi, da se bodo skupaj z njim preselile v nepremičnino v Republiki Sloveniji, na način, da se vsaka oseba pri določitvi višine finančne pomoči upošteva le enkrat.

(3)Upravičenca iz prvega odstavka tega člena, ki sta v zakonski zvezi ali zunajzakonski skupnosti, in upravičenci iz prvega odstavka tega člena, ki bodo kupili isto nepremičnino v Republiki Sloveniji, morajo vložiti skupno vlogo. Upravičenci iz prvega odstavka tega člena, ki vložijo skupno vlogo, so upravičeni do enega zneska finančne pomoči.

(4)Višina finančne pomoči znaša za:

-        eno osebo 45.300 eurov,

-        dve osebi 67.950 eurov,

-        tri osebe 83.050 eurov,

-        štiri osebe 98.150 eurov,

-        pet oseb 113.250 eurov,

-        šest oseb 128.350 eurov,

-        vsako nadaljnjo osebo 15.100 eurov.

(5)Upravičenec iz prvega odstavka tega člena je upravičen do pridobitve celotnega zneska finančne pomoči iz prejšnjega odstavka pod pogoji, da:

-        v treh letih od prejema finančne pomoči kupi nepremičnino v Republiki Sloveniji,

-        v treh letih od nakupa nepremičnine iz prejšnje alineje na naslovu te nepremičnine prijavi stalno prebivališče zase in da tudi osebe, za katere je izjavil, da se bodo skupaj z njim preselile v Republiko Slovenijo, na naslovu te nepremičnine prijavijo stalno prebivališče,

-        ima upravičenec iz prvega odstavka tega člena na naslovu nepremičnine iz prve alineje tega odstavka neprekinjeno prijavljeno stalno prebivališče deset let in

-        imajo druge osebe, za katere je izjavil, da se bodo skupaj z njim preselile v Republiko Slovenijo, neprekinjeno prijavljeno stalno prebivališče v Republiki Sloveniji tri leta od prijave prebivališča na naslovu iz druge alineje tega odstavka.

(6)Vloga za dodelitev finančne pomoči se vloži v enem letu od začetka uporabe tega zakona. O vlogi odloča ministrstvo, pristojno za upravo, ki izplača finančno pomoč v 30 dneh po pravnomočnosti odločbe.

(7)Ministrstvo, pristojno za upravo, po uradni dolžnosti preverja izpolnjevanje pogojev iz petega odstavka tega člena.

(8)Če upravičenec iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje pogojev iz prve, druge in tretje alineje petega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za upravo, izda odločbo, s katero mu naloži vračilo celotne prejete finančne pomoči. Če upravičenec iz prvega odstavka tega člena ne izpolnjuje pogoja iz četrte alineje petega odstavka tega člena, ministrstvo, pristojno za upravo, izda odločbo, s katero mu naloži vračilo tistega dela finančne pomoči, do katere ni več upravičen zaradi zmanjšanja števila oseb, za katere je izjavil, da se bodo skupaj z njim preselile v Republiko Slovenijo. Finančna pomoč se vrne po pravnomočnosti odločbe o vrnitvi finančne pomoči.

(9)Upravičenci iz prvega odstavka tega člena, ki ne uveljavljajo pravice do finančne pomoči v skladu s tretjim odstavkom tega člena, morajo vrniti dodeljeno finančno pomoč v višini, ki so jo neupravičeno prejeli.

(10)Ne glede na osmi odstavek tega člena finančne pomoči ali dela finančne pomoči ni treba vrniti:

-        če nastopijo okoliščine, na katere upravičenec iz prvega odstavka tega člena ni mogel vplivati in ki onemogočajo prebivanje v kupljeni nepremičnini,

-        zaradi smrti upravičenca iz prvega odstavka tega člena oziroma smrti oseb, za katere je upravičenec iz prvega odstavka tega člena izjavil, da se bodo skupaj z njim preselile v Republiko Slovenijo,

-        če upravičenec iz prvega odstavka tega člena kupi novo nepremičnino v Republiki Sloveniji, v kateri ima prijavljeno stalno prebivališče za preostanek obdobja iz tretje alineje petega odstavka tega člena.

(1)Šteje se, da imajo objekti, ki so 28. junija 2017 zakonito zgrajeni v skladu s predpisi Republike Hrvaške na ozemlju, ki je na podlagi razsodbe del ozemlja Republike Slovenije, gradbeno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(2)Šteje se, da imajo objekti, ki so 28. junija 2017 v zakoniti uporabi v skladu s predpisi Republike Hrvaške in so zgrajeni na ozemlju, ki je na podlagi razsodbe del ozemlja Republike Slovenije, uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(3)Za objekte, ki so 28. junija 2017 zgrajeni na ozemlju, ki je na podlagi razsodbe del ozemlja Republike Slovenije, in ki niso zakonito zgrajeni ali niso v zakoniti uporabi v skladu s predpisi Republike Hrvaške, se šteje, da imajo gradbeno in uporabno dovoljenje v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(4)Na zahtevo lastnika, investitorja ali uporabnika objekta iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda odločbo, s katero se ugotovi, da ima takšen objekt gradbeno oziroma uporabno dovoljenje po samem zakonu.

(5)Pri izdaji odločbe iz prejšnjega odstavka se ne ugotavljajo pogoji za izdajo gradbenega oziroma uporabnega dovoljenja v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov.

(6)Domneva iz tega člena se ne uporablja za nevaren objekt in objekt, zgrajen po 30. aprilu 2004, če gre za objekt z vplivi na okolje ali objekt, za katerega je treba izvesti presojo sprejemljivosti.

(1)Fizične in pravne osebe, ki so državljani Republike Slovenije ali imajo sedež v Republiki Sloveniji in so lastniki nepremičnin na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije, imajo pravico do brezplačnega pravnega svetovanja in pravnega zastopanja v zvezi z ureditvijo lastninskopravnih razmerij in zaščito njihovih stvarnih pravic in pravnega položaja na nepremičninah na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije, pod pogoji in na način, ki jih določa ta zakon.

(2)Pravno svetovanje je preučitev pravnega položaja in ustreznih predpisov zaradi seznanitve upravičenca z vsemi vprašanji in okoliščinami, ki so pomembne za ureditev lastninskopravnih razmerij in zaščito stvarnih pravic upravičencev na nepremičninah na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije.

(3)Pravno zastopanje je svetovanje in zastopanje upravičenca pred sodišči in drugimi državnimi organi v Republiki Hrvaški v postopkih za ureditev lastninskopravnih razmerij in zaščito njegovih stvarnih pravic na nepremičninah na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije, in sicer:

-        v zemljiškoknjižnem postopku za vpis stvarnih in drugih pravic v zemljiško knjigo,

-        v rednih postopkih, v katerih stranka uveljavlja pridobitev ali obstoj stvarnih pravic,

-        v drugih postopkih, ki so nujni za ureditev lastninskopravnih razmerij upravičenca.

(1)Pravno svetovanje in pravno zastopanje v skladu s prejšnjim členom zagotavlja Državno odvetništvo Republike Slovenije na zunanjem oddelku, ki je najbližji stalnemu prebivališču upravičenca. Državni odvetnik zastopa upravičenca na podlagi pooblastila, ki ga mora sprejeti. V primeru spora o prevzemu zastopanja se uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo.

(2)Če državni odvetnik zaradi dejanskih ali pravnih ovir ne more opravljati nalog zastopanja pred sodiščem ali drugim državnim organom v Republiki Hrvaški, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno odvetništvo, v delu, ki določa zastopanje pred tujimi sodišči in tujimi arbitražami.

(3)Državno odvetništvo Republike Slovenije nosi vse potrebne stroške postopka, v katerem zastopa upravičenca. Državno odvetništvo Republike Slovenije v svojem finančnem načrtu zagotavlja pravice porabe za kritje teh stroškov zastopanja. V primeru uspeha v postopku so povrnjeni stroški, ki jih je nosilo Državno odvetništvo Republike Slovenije, prihodek proračuna Republike Slovenije.

(4)Državno odvetništvo Republike Slovenije je dolžno od upravičencev sprejeti pooblastilo za pravno svetovanje in pravno zastopanje pod pogoji, ki jih določa ta zakon, če je pooblastilo dano v enem letu od začetka uporabe tega zakona.

(1)Fizična ali pravna oseba, ki je državljan Republike Slovenije ali ima sedež v Republiki Sloveniji in je imetnik dovoljenja za gospodarski ribolov, zoper katero je pred organi Republike Hrvaške uveden prekrškovni ali kazenski postopek ali v zvezi s tem poteka drug postopek pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, ki se nanaša na izvajanje razsodbe, kljub opravljanju svoje dejavnosti na območju, ki je pod suverenostjo Republike Slovenije in sestavni del njenega ribolovnega morja, je upravičena do pravne pomoči, katere stroške krije Republika Slovenija.

(2)Pravna pomoč iz prejšnjega odstavka obsega: – stroške izvajalca pravne pomoči; – stroške postopkov, v katerih se pravna pomoč izvaja; – varščine; – v primeru prisilne izterjave povračilo glob, denarnih kazni ter stroškov, ki nastanejo v zvezi s tem postopkom ali zaradi tega postopka.

(3)Pravno pomoč iz tega člena izvajajo odvetniki oziroma odvetniške družbe, registrirane za opravljanje odvetniške dejavnosti, ki jih za izvajanje pravne pomoči, ki se nanaša na postopke pred organi Republike Hrvaške, izbere ministrstvo, pristojno za ribištvo, za izvajanje pravne pomoči, ki se nanaša na postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, pa ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: izvajalec pravne pomoči).

(4)Pristojno ministrstvo in izvajalec pravne pomoči skleneta pogodbo, s katero se določijo medsebojne pravice in obveznosti v zvezi z izvajanjem pravne pomoči v skladu s tem členom. Fizična ali pravna oseba iz prvega odstavka tega člena pooblasti izvajalca pravne pomoči za nudenje pravne pomoči.

(5)Za namene izvajanja pravne pomoči iz tega člena se lahko obdelujejo osebni podatki o ribičih fizičnih osebah (osebno ime, naslov stalnega prebivališča, datum rojstva), na način, ki je določen z zakonom, ki ureja morsko ribištvo.

(6)Kakršnokoli plačilo ali povračilo, ki obsega pravno pomoč iz drugega odstavka tega člena, ne vzpostavlja privolitve ali priznanja Republike Slovenije, da so državni organi Republike Hrvaške pristojni začeti ali voditi postopke o prekršku ali kazenske postopke zoper fizično ali pravno osebo iz prvega odstavka tega člena.

(7)Organ, pristojen za zagotovitev pravne pomoči iz tega člena, ki se nanaša na postopke pred organi Republike Hrvaške, je ministrstvo, pristojno za ribištvo. Organ, pristojen za zagotovitev pravne pomoči iz tega člena, ki se nanaša na postopke pred mednarodnimi sodišči ali arbitražami, je ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.

(8)Vlada podrobneje določi način izvedbe in financiranje pravne pomoči fizični ali pravni osebi iz prvega odstavka tega člena.

(1)Gradnjo, rekonstrukcijo oziroma ureditev cest do stanovanjskih objektov prebivalcev ob državni meji z Republiko Hrvaško, za katere je pristojna občina, sofinancira Republika Slovenija na podlagi posebne pogodbe, ki jo sklene z občino. Pogodbo v imenu in za račun Republike Slovenije sklene direktor Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo (v nadaljnjem besedilu: direkcija).

(2)Sredstva za gradnjo, rekonstrukcijo oziroma ureditev cest do stanovanjskih objektov prebivalcev ob državni meji z Republiko Hrvaško, za katere je pristojna država, zagotovi Republika Slovenija.

(3)Vse aktivnosti, povezane z gradnjo, rekonstrukcijo oziroma ureditvijo cest iz prvega odstavka tega člena (npr. priprava projektne dokumentacije, priprava in izvedba postopka javnega naročanja), opravi občina.

(4)Gradnja cest iz prvega in drugega odstavka tega člena, kadar ne obstajajo druge ceste do stanovanjskih objektov prebivalcev ob državni meji z Republiko Hrvaško po zemljiščih v Republiki Sloveniji, se izvede brez predhodnega prostorskega umeščanja in gradbenega dovoljenja kot vzdrževalna dela v javno korist, ob smiselni uporabi 18. člena Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US in 46/15).

(5)Občina lahko pobudo za sklenitev pogodbe o sofinanciranju iz prvega odstavka tega člena da direkciji v 12 mesecih od začetka uporabe tega zakona.

Za stavbna zemljišča na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije, se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne odmerja.

(1)Za zemljišča, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije, se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, davek od premoženja, pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, nadomestilo za kritje stroškov delovanja in vzdrževanja namakalnih sistemov ter nadomestilo za kritje stroškov vzdrževanja osuševalnih sistemov odmeri sorazmerno le za del leta, v katerem je bilo zemljišče še del ozemlja Republike Slovenije.

(2)Že izdano odmerno odločbo, ki ni v skladu s prejšnjim odstavkom, davčni organ po uradni dolžnosti odpravi in izda novo odločbo v skladu s prejšnjim odstavkom v dveh mesecih od začetka uporabe tega zakona. Odpravo in izdajo nove odločbe lahko v enem letu od začetka uporabe tega zakona predlaga tudi stranka. Če je bilo zoper odpravljeno odločbo vloženo kakšno drugo pravno sredstvo, pristojni organ to pravno sredstvo zavrže.

Fizična oseba, ki je bila 28. junija 2017 po zakonu, ki ureja dohodnino, rezident Republike Slovenije zaradi svojega uradno prijavljenega stalnega prebivališča oziroma svojega običajnega bivališča ali središča svojih osebnih in ekonomskih interesov na ozemlju, ki na podlagi razsodbe ni več del ozemlja Republike Slovenije, se še naprej obravnava kot rezident Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, dokler davčnemu organu ne dokaže, da je davčni rezident Republike Hrvaške.

(1)Sredstva za zagotovitev pravic iz tega zakona se zagotovijo za vsako koledarsko leto v proračunu Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: državni proračun).

(2)Višina sredstev za zagotovitev pravic iz tega zakona se določi v državnem proračunu za posamezno vrsto pravice v okviru pristojnega predlagatelja finančnega načrta.

(1)Dohodnina se ne plača od dohodkov iz 4., 6., 11., 14., 15., 16., 17., 20. in 21. člena tega zakona.

(2)Izplačila iz prejšnjega odstavka so izvzeta iz izvršbe za terjatve, kjer kot upnik nastopa Republika Slovenija.

(3)Izplačila iz prvega odstavka tega člena, razen dohodka iz 17. člena tega zakona, se ne štejejo v dohodek, ki se upošteva pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev.

Za umeščanje energetske infrastrukture, ki je namenjena izvajanju gospodarske javne službe in njena trasa poteka tudi po zemljiščih, ki na podlagi razsodbe niso več del ozemlja Republike Slovenije, in je zato potrebna sprememba njene umeščenosti v prostor, se za nadomestno umeščanje v prostor uporabijo dokumenti iz dosedanjih postopkov njenega umeščanja, vključno z vsemi pripravljenimi variantami.

Vlada sprejme podzakonski predpis iz tretjega odstavka 21. člena tega zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne, ko je državna meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na podlagi razsodbe evidentirana v evidenci državne meje.