27. člen ZAID
(naloge zbornice)
(1)Zbornica v okviru svojih pristojnosti in na svojem področju izvaja naslednje naloge:
1.izvajanje strokovnih izpitov,
2.vpis in izbris iz imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev,
3.vodenje imenika pooblaščenih arhitektov in inženirjev,
4.vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje,
5.organiziranje, izvajanje in spodbujanje poklicnega usposabljanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev,
6.izvajanje nadzora nad stalnim poklicnim usposabljanjem pooblaščenih arhitektov in inženirjev,
7.sprejemanje aktov za izvajanje javnih pooblastil in drugih aktov, določenih s tem zakonom,
8.izdelovanje poročil ali strokovnih mnenj, dajanje pobud in sodelovanje z državnimi organi in organi lokalnih skupnosti in zastopanje stroke v razmerju do državnih organov,
9.krepitev odnosov z drugimi domačimi in tujimi poklicnimi organizacijami,
10.nadzorovanje skladnosti ravnanja pooblaščenih arhitektov in inženirjev s pravili kodeksa,
11.izvajanje postopkov mediacij in arbitraž s ciljem reševanja sporov med pooblaščenimi arhitekti in inženirji in gospodarskimi subjekti ter tretjimi osebami,
12.izvajanje nadzora nad spoštovanjem njenih aktov,
13.izvajanje strokovnega nadzora nad pooblaščenimi arhitekti in inženirji,
14.priprava in organizacija javnih natečajev za investitorje,
15.nastopanje kot posvetovalni organ državnih organov, državne uprave in univerz,
16.urejanje kolektivnega zavarovanja za odgovornost pred škodo,
17.vodenje postopkov za priznavanje poklicnih kvalifikacij po tem zakonu,
18.spremljanje postopkov javnega naročanja na področju arhitekturnih in inženirskih storitev in opozarjanje na pomanjkljivosti in
19.opravljanje drugih nalog.
(2)Naloge iz 1., 2., 3., 4., 6., 13. in 17. točke in sprejemanje aktov za izvajanje javnih pooblastil zbornica izvaja kot javno pooblastilo.
(3)Zbornica lahko za potrebe izvajanja javnih pooblastil brezplačno pridobiva o pooblaščenih arhitektih in inženirjih podatke iz zbirk podatkov naslednjih upravljalcev:
1.Ministrstva za notranje zadeve – podatke iz centralnega registra prebivalstva (osebno ime, EMŠO, stalno in začasno prebivališče);
2.centrov za socialno delo – podatke o obdobju upravičenosti in o datumu izplačila porodniškega nadomestila, nadomestila za nego in varstvo otroka ter posvojiteljskega nadomestila;
3.Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije – podatke o uživalcih pravic pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki jih izplačuje Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (o vrsti in datumu upravičenosti do posamezne pravice) in podatke o posameznikih, ki so prijavljeni v sistem socialnih zavarovanj ter vrsti in obsegu zavarovanja;
4.Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje – podatke o posameznikih, prijavljenih v evidenco brezposelnih oseb;
5.Geodetske uprave Republike Slovenije – podatke zemljiškega katastra stavb in registra nepremičnin ter podatke iz zbirke listin pri geodetski upravi, podatke o lastnikih parcel in drugih osebah, ki sodelujejo v postopkih izvedbe geodetskih storitev, podatke o njihovem stalnem prebivališču pa pri sodišču oziroma drugih organih, pristojnih za vodenje teh podatkov. Zbornica ima pri pridobivanju podatkov o lastnikih parcel ter o drugih osebah in njihovem stalnem prebivališču enake pravice kakor geodetska uprava;
6.Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve – podatke o lastniških deležih v pravnih osebah, podatke o dejavnosti pravnih oseb in podatke o poslovodnih osebah;
7.Visokošolski zavodi v Republiki Sloveniji – podatki o diplomah (osebno ime, datum in kraj rojstva, datum diplomiranja, strokovni naslov, predmetnik opravljenih izpitov s kreditnimi točkami);
8.Prostorski informacijski sistem – podatke o posameznih spisih, vlogah v spisih in odločitvah organov v posameznih postopkih.
- UPRS Sodba II U 278/2021-28Upravno sodišče RS · 2025
Toženki IZS je za vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje podeljeno javno pooblastilo. To pomeni, da toženka pri tem nastopa kot nosilec javnega pooblastila, zato se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku v celoti in subsidiarno uporabljajo tudi v disciplinskem postopku pred toženko. Ker toženka ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se tožniku očita, je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva in ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP ter ne omogoča materialnopravnega preizkusa odločitve. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.
- UPRS Sodba I U 766/2022-18Upravno sodišče RS · 2024
Sodišče pritrjuje tožbenim očitkom tožnika, da toženka izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev oblike krivde tožnika, ni ustrezno obrazložila. Toženka se glede očitanega ravnanja namreč sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti iz 11. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ne navaja pa nikakršnih dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sprejela zaključek, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti. Izpodbijanega sklepa v predstavljenem delu posledično ni mogoče preizkusiti.
- VSL Sklep IV Ip 1241/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Višje sodišče sledi tistemu delu sodne prakse, po kateri je regulacijska začasna odredba omejena le na nujne in ustavno upravičene primere, pri čemer je treba tolmačiti pojem nenadomestljive škode (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ) restriktivno ter tehtati interes nasprotne stranke. Predvsem se ne sme zanemariti vpliva začasne odredbe na dolžnikovo svobodo izražanja, ki bi bila zaradi predlagane začasne odredbe močno okrnjena. Ne samo to, ne sme se zanemariti tudi morebitnih posebnih nalog in pristojnosti, ki jih ima dolžnik na podlagi veljavnega prava. Postopek z začasno odredbo ne more biti lakmusov papir, ki naj pokaže, ali je treba upoštevati pravila za izvedbo javnih natečajev. Zavarovanje z začasno odredbo je namenjeno zavarovanju nedenarne terjatve, konkretno zavarovanju dobrega ugleda pravne osebe, ki je po zatrjevanju pritožnika okrnjen z dolžnikovo objavo, in nič več kot to.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 11. 9. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba II U 278/2021-28Upravno sodišče RS · 11. 9. 2025
Toženki IZS je za vodenje disciplinskih postopkov zoper pooblaščene arhitekte in inženirje podeljeno javno pooblastilo. To pomeni, da toženka pri tem nastopa kot nosilec javnega pooblastila, zato se določbe Zakona o splošnem upravnem postopku v celoti in subsidiarno uporabljajo tudi v disciplinskem postopku pred toženko. Ker toženka ni konkretizirala disciplinske kršitve, ki se tožniku očita, je obrazložitev izpodbijanega sklepa pomanjkljiva in ni v skladu s prvim odstavkom 214. člena ZUP ter ne omogoča materialnopravnega preizkusa odločitve. To predstavlja absolutno bistveno kršitev določb upravnega postopka.
- UPRS Sodba I U 766/2022-18Upravno sodišče RS · 16. 4. 2024
Sodišče pritrjuje tožbenim očitkom tožnika, da toženka izpodbijanega sklepa v delu, ki se nanaša na utemeljitev oblike krivde tožnika, ni ustrezno obrazložila. Toženka se glede očitanega ravnanja namreč sklicuje le na pravno opredelitev malomarnosti iz 11. člena Disciplinskega pravilnika IZS, ne navaja pa nikakršnih dejanskih okoliščin, na podlagi katerih je sprejela zaključek, da je tožnik pri očitanih ravnanjih ravnal iz malomarnosti. Izpodbijanega sklepa v predstavljenem delu posledično ni mogoče preizkusiti.
- VSL Sklep IV Ip 1241/2019Višje sodišče v Ljubljani · 10. 7. 2019
Višje sodišče sledi tistemu delu sodne prakse, po kateri je regulacijska začasna odredba omejena le na nujne in ustavno upravičene primere, pri čemer je treba tolmačiti pojem nenadomestljive škode (pogoj iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ) restriktivno ter tehtati interes nasprotne stranke. Predvsem se ne sme zanemariti vpliva začasne odredbe na dolžnikovo svobodo izražanja, ki bi bila zaradi predlagane začasne odredbe močno okrnjena. Ne samo to, ne sme se zanemariti tudi morebitnih posebnih nalog in pristojnosti, ki jih ima dolžnik na podlagi veljavnega prava. Postopek z začasno odredbo ne more biti lakmusov papir, ki naj pokaže, ali je treba upoštevati pravila za izvedbo javnih natečajev. Zavarovanje z začasno odredbo je namenjeno zavarovanju nedenarne terjatve, konkretno zavarovanju dobrega ugleda pravne osebe, ki je po zatrjevanju pritožnika okrnjen z dolžnikovo objavo, in nič več kot to.