55. člen ZVEtL-1
(razdelitev skupnega pripadajočega zemljišča)
(1)Skupna lastnina vsakokratnih lastnikov stavb na skupnem pripadajočem zemljišču se lahko v celoti ali deloma razdeli tako, da se v korist posamezne stavbe določi njeno pripadajoče zemljišče.
(2)Če se lastniki stavb o tem ne morejo sporazumeti ne v postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne pozneje, na predlog lastnika stavbe o delitvi odloči sodišče v nepravdnem postopku.
(3)Soglasje skupnih lastnikov, solastnikov oziroma etažnih lastnikov posamezne stavbe z delitvijo je posel, ki presega redno upravljanje stavbe.
(4)Pri razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča sodišče smiselno upošteva merila iz 43. člena tega zakona, razdelitve pa deloma ali v celoti ne dopusti, če ugotovi, da bi se s tem onemogočila ali pretežno omejila redna raba posamezne stavbe.
(5)V nepravdnem postopku za razdelitev skupnega pripadajočega zemljišča se smiselno uporabljajo pravila postopka za ugotovitev pripadajočega zemljišča.
- VSL Sklep I Cp 1534/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Ker do sporazuma o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča med udeleženci postopka ni prišlo, je odločitev o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča na dva solastniška deleža nepravilna. Nepremičnina, ki predstavlja skupno pripadajoče zemljišče, je v skupni lasti (ne v solastnini) vsakokratnih etažnih lastnikov obeh stavb. Ob presojanju v okviru prostega preudarka, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, se upošteva tudi prostorsko povezanost in funkcionalno povezanost zemljišča s stavbo, kamor vsekakor sodi dostop do stavbe.
- VSL Sklep I Cp 1919/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2023
Gre za obravnavanje soseske, ki sestoji iz t. im. severnega (stavbe C. 36, 34, 32) in južnega kareja (C. 26 - 30B), ki sta glede na procesno gradivo funkcionalno povezana v osrednjem delu (na spornem zemljišču), kjer naj bi bila po prvotnih načrtih, izdelanih neodvisno za vsakega od teh karejev, zagotovljena parkirna mesta. Severni dovoz mimo treh stavb vodi do osrednjega prostora za parkiranje. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi slednjega izključno uporabljali le lastniki C. 26 – 30B, tega ne izkazujejo niti v pritožbi, temveč je iz ogleda kraja samega razvidno, da med lastniki vseh stavb očitno obstajajo nesoglasja glede uporabe in prometne ureditve tega območja. Ob odsotnosti soglasne možne razdelitve ni mogoče ravnati drugače, kot da je sodišče prve stopnje dovoz in osrednji prostor za parkiranje določilo kot skupno pripadajoče zemljišče vseh sedmih stavb. Reševanje delitve tega prostora je še vedno možno sporazumno oz. v drugem nepravdnem postopku (v luči 55. člena ZVEtL-1).
- VSL Sklep II Cp 673/2022Višje sodišče v Ljubljani · 2022
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne določa obveznosti in nujnosti oprave naroka. Zakon sodišču omogoča, da z uporabo meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je tudi storilo sodišče v obravnavani zadevi, ko je s pomočjo izvedenke, ki si je ogledala kraj in po pregledu dokumentacije v spisu, ugotavljalo obseg pripadajočega zemljišča k stavbama. Zahteva po omejitvi zemljišča na določeno kvadraturo ne obstaja.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 3. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep I Cp 1534/2022Višje sodišče v Ljubljani · 9. 3. 2023
Ker do sporazuma o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča med udeleženci postopka ni prišlo, je odločitev o razdelitvi skupnega pripadajočega zemljišča na dva solastniška deleža nepravilna. Nepremičnina, ki predstavlja skupno pripadajoče zemljišče, je v skupni lasti (ne v solastnini) vsakokratnih etažnih lastnikov obeh stavb. Ob presojanju v okviru prostega preudarka, ali je določen del zemljišča pripadajoče zemljišče ene stavbe ali skupno pripadajoče zemljišče več stavb, se upošteva tudi prostorsko povezanost in funkcionalno povezanost zemljišča s stavbo, kamor vsekakor sodi dostop do stavbe.
- VSL Sklep I Cp 1919/2022Višje sodišče v Ljubljani · 19. 1. 2023
Gre za obravnavanje soseske, ki sestoji iz t. im. severnega (stavbe C. 36, 34, 32) in južnega kareja (C. 26 - 30B), ki sta glede na procesno gradivo funkcionalno povezana v osrednjem delu (na spornem zemljišču), kjer naj bi bila po prvotnih načrtih, izdelanih neodvisno za vsakega od teh karejev, zagotovljena parkirna mesta. Severni dovoz mimo treh stavb vodi do osrednjega prostora za parkiranje. V postopku pa ni bilo ugotovljeno, da bi slednjega izključno uporabljali le lastniki C. 26 – 30B, tega ne izkazujejo niti v pritožbi, temveč je iz ogleda kraja samega razvidno, da med lastniki vseh stavb očitno obstajajo nesoglasja glede uporabe in prometne ureditve tega območja. Ob odsotnosti soglasne možne razdelitve ni mogoče ravnati drugače, kot da je sodišče prve stopnje dovoz in osrednji prostor za parkiranje določilo kot skupno pripadajoče zemljišče vseh sedmih stavb. Reševanje delitve tega prostora je še vedno možno sporazumno oz. v drugem nepravdnem postopku (v luči 55. člena ZVEtL-1).
- VSL Sklep II Cp 673/2022Višje sodišče v Ljubljani · 12. 10. 2022
Postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča ne določa obveznosti in nujnosti oprave naroka. Zakon sodišču omogoča, da z uporabo meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je tudi storilo sodišče v obravnavani zadevi, ko je s pomočjo izvedenke, ki si je ogledala kraj in po pregledu dokumentacije v spisu, ugotavljalo obseg pripadajočega zemljišča k stavbama. Zahteva po omejitvi zemljišča na določeno kvadraturo ne obstaja.