115. člen ZMZ-1-UPB1

(1)Evidenca prosilcev vsebuje naslednje osebne podatke prosilca: 1. podatke iz petega odstavka 45. člena tega zakona; 2. fotografijo iz 26. točke petega odstavka 45. člena tega zakona; 3. prstne odtise iz 26. točke petega odstavka 45. člena tega zakona; 4. EMŠO iz šestega odstavka 45. člena tega zakona; 5. začasno prebivališče iz šestega odstavka 45. člena tega zakona; 6. podatke o izdani izkaznici za prosilca (številka in datum izdaje); 7. podatke o postavitvi zakonitih zastopnikov in skrbnikov za mladoletne prosilce brez spremstva ter osebno ime, datum rojstva in stalno prebivališče zakonitega zastopnika oziroma skrbnika; 8. dokumentacijo, ki v okviru izvajanja nalog po tem zakonu nastaja v času od vložitve prošnje za mednarodno zaščito do pravnomočne odločitve in vsebuje podatke o: – zdravstveno in psiho-socialnem stanju prosilca v zvezi z nastanitvijo v azilnem domu, – vlogah in rešitvah komisije iz četrtega odstavka 83. člena tega zakona, – izdanih dovolilnicah za prenočitev zunaj azilnega doma, – izvajanju vzdrževalnih del prosilcev v azilnem domu, – dostopanju prosilcev do svetovalcev za begunce, – vključevanju v sistem šolanja in izobraževanja, – zaposlitvi, – izplačani finančni pomoči v primeru nastanitve na zasebnem naslovu in žepnine v primeru nastanitve v azilnem domu ter odvzemu žepnine, – materialni oskrbi prosilca z obleko, obutvijo in sredstvi za osebno higieno.

(2)Ko je sprejeta pravnomočna odločitev o prošnji za priznanje mednarodne zaščite, se v evidenco prosilcev vpišejo podatki o vrsti in datumu odločitve, vsi ostali podatki, razen podatkov o osebnem imenu, datumu rojstva, kraju rojstva, spolu in državljanstvu, pa se blokirajo. Dostop do blokiranih podatkov je dovoljen le pristojnim državnim organom zaradi pregona kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, v drugih primerih, ki so povezani z zagotavljanjem nacionalne varnosti ali ustavne ureditve in so določeni z zakonom, ter na podlagi izrecne privolitve prosilca. Ponovna vložitev prošnje za priznanje mednarodne zaščite šteje kot izrecna privolitev za dostop do blokiranih podatkov. Po poteku 50 let po sprejeti pravnomočni odločitvi o prošnji za priznanje mednarodne zaščite se blokirani podatki nepovratno uničijo, neblokirani pa arhivirajo.