16. člen ZUOPPSKP
(kriteriji in višina dodeljenih sredstev)
(1)Sredstva se dodelijo, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja.
(2)Pri določitvi višine sredstev, ki se upravičencu dodelijo za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu ali vinogradništvu, je treba zagotoviti, da vsota:
- dodeljenih sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu po tem zakonu,
- kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu,
- sredstev občinskih proračunov, dodeljenih upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu in
- izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v sadjarstvu in vinogradništvu ne presega 80 odstotkov in na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 90 odstotkov upravičenih stroškov.
(3)Sredstva se upravičencem za sadje in grozdje lahko dodelijo do višine 20 odstotkov ocenjene škode v sadjarstvu oziroma vinogradništvu za upravičene stroške iz prve alineje 14. člena tega zakona.
(4)Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v sadovnjakih in vinogradih, se pomoč dodeli za upravičene stroške za obnovo kmetijskega proizvodnega potenciala v skladu z drugo in tretjo alinejo 14. člena tega zakona do ravni, kakršna je bila pred nastankom škode.
(5)Sredstva se zmanjšajo za 50 odstotkov, razen če se dodelijo upravičencu, ki je sklenil zavarovanje kmetijske proizvodnje, ki krije najmanj 50 odstotkov njegove letne kmetijske proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu.
(6)Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če skupna višina dodeljenih sredstev iz tega ukrepa za posameznega upravičenca ne presega 100 eurov.
(7)Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec proizvajal kmetijski pridelek v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali predpisi, ki urejajo vode.
- UPRS Sodba I U 88/2021-16Upravno sodišče RS · 2022
Sodišče sodi, da je glede na to, da je ocena škode vezana na posamezen GERK, na posamezen GERK vezana tudi vsota v drugem odstavku 16. člena ZUOPPSKP naštetih sredstev. Tako razlago potrjuje tudi namen ZUOPPSKP, ki je zagotoviti državno pomoč za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Iz tega izhaja, da je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano za GERK-e, za katere mu Program priznava škodo, ki mu je nastala zaradi pozebe in snega, ne pa izplačil za škodo, ki se po Programu ne uvršča v poškodovana zemljišča.
- UPRS Sodba I U 2184/2017-8Upravno sodišče RS · 2020
V danem primeru podlaga za izplačilo škode ni neposredna škoda na posameznem kmetijskem gospodarstvu oz. GERK-u, marveč, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo oz. GERK uvrščen v Program na podlagi postopka, ki ga predpisuje ZUOPPSKP. Tožnik pa niti ne zatrjuje, da bi bili predmetni GERK-i, za katere je Agencija zavrnila tožnikov zahtevek za dodelitev sredstev za odpravo škode, vključeni v Program. Dokumenti, ki pa niso bili sprejeti in potrjeni po postopku, predpisanem z ZUOPPSKP in drugimi predpisi, ki urejajo odpravo posledic nesreč, ne morejo biti podlaga za določitev temelja oz. povračilo škode v primeru, kot je obravnavani.
- UPRS Sodba I U 2378/2017-12Upravno sodišče RS · 2019
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi moral organ pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upoštevati le tisti del zavarovalnine, ki mu je bila izplačana zaradi pozebe. Namen ZUOPPSKP je bil v zagotovitvi državne pomoči upravičencem za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Torej je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati le izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano iz tega naslova.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
5 odločb navaja ta člen · zadnja 5. 9. 2022Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 88/2021-16Upravno sodišče RS · 5. 9. 2022
Sodišče sodi, da je glede na to, da je ocena škode vezana na posamezen GERK, na posamezen GERK vezana tudi vsota v drugem odstavku 16. člena ZUOPPSKP naštetih sredstev. Tako razlago potrjuje tudi namen ZUOPPSKP, ki je zagotoviti državno pomoč za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Iz tega izhaja, da je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano za GERK-e, za katere mu Program priznava škodo, ki mu je nastala zaradi pozebe in snega, ne pa izplačil za škodo, ki se po Programu ne uvršča v poškodovana zemljišča.
- UPRS Sodba I U 2184/2017-8Upravno sodišče RS · 7. 7. 2020
V danem primeru podlaga za izplačilo škode ni neposredna škoda na posameznem kmetijskem gospodarstvu oz. GERK-u, marveč, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo oz. GERK uvrščen v Program na podlagi postopka, ki ga predpisuje ZUOPPSKP. Tožnik pa niti ne zatrjuje, da bi bili predmetni GERK-i, za katere je Agencija zavrnila tožnikov zahtevek za dodelitev sredstev za odpravo škode, vključeni v Program. Dokumenti, ki pa niso bili sprejeti in potrjeni po postopku, predpisanem z ZUOPPSKP in drugimi predpisi, ki urejajo odpravo posledic nesreč, ne morejo biti podlaga za določitev temelja oz. povračilo škode v primeru, kot je obravnavani.
- UPRS Sodba I U 2378/2017-12Upravno sodišče RS · 2. 4. 2019
Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi moral organ pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upoštevati le tisti del zavarovalnine, ki mu je bila izplačana zaradi pozebe. Namen ZUOPPSKP je bil v zagotovitvi državne pomoči upravičencem za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Torej je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati le izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano iz tega naslova.
- UPRS Sodba I U 2279/2017-9Upravno sodišče RS · 5. 2. 2019
Vlada je tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ji ga predloži v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek 10. člena ZUOPPSKP). Vlada na tej podlagi sprejme Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP). Dokumenti, ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade, ne morejo predstavljati osnove za določitev škode in posledično temelja za izplačilo državne pomoči.
- UPRS Sodba I U 2127/2017-10Upravno sodišče RS · 11. 12. 2018
Drugi dokumenti (ne glede na to, da se nanašajo na isti škodni dogodek in da jih je izdal eden izmed subjektov, pristojnih za ugotavljanje višine oziroma ocene škode), ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisani način, ne morejo predstavljati osnove za določitev temelja in (vzročno- posledično) določitev škode v obravnavanem primeru. Naknadna drugačna ocena škode regijske uprave RS za zaščito in reševanje ne pomeni, da je toženka pri določitvi končne ocene škode storila napako, zaradi česar načelo estoppel v tem primeru ni uporabljivo.