Zakon o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (ZUOPPSKP)

Ta zakon določa interventne ukrepe za odpravo posledic pozebe in snega, ki sta prizadela Republiko Slovenijo v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 (v nadaljnjem besedilu: odprava posledic pozebe in snega) kot pomoč prizadetim kmetijskim gospodarstvom zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami.

Za vsa vprašanja, ki niso urejena s tem zakonom, se uporabljajo predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami, in predpisi, ki urejajo odpravo posledic naravnih nesreč.

Pojem neugodne vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, za potrebe tega zakona ustreza pojmu slabe vremenske razmere, ki jih je mogoče enačiti z naravnimi nesrečami, iz 16. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 702/2014/EU).

(1)Podlaga za ukrepe za odpravo posledic pozebe in snega je končna ocena škode, ki jo pripravi državna komisija za ocenjevanje škode v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo pred naravnimi nesrečami (v nadaljnjem besedilu: končna ocena škode), in jo potrdi Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(2)Končni oceni škode se priložijo stroški ocenjevanja škode, ki jih ob potrjevanju končne ocene škode določi in potrdi vlada. Sredstva za ocenjevanje škode se zagotovijo iz sredstev proračunske rezerve za leto 2016.

Ukrepi za odpravo posledic pozebe in snega po tem zakonu so:

1.odstopanja glede zmanjšanja ali odpisa prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za kmete iz Zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani ali odpisani prispevki štejejo za plačane (Uradni list RS, št. 48/92 in 21/95; v nadaljnjem besedilu: ZPKZ);

2.znižanje ali odpis zakupnin pri Skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije za izvajanje Uredbe Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L št. 352 z dne 24. decembra 2013, str. 9; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1408/2013/EU);

3.nakup grozdja z drugih vinorodnih območij za fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki;

4.pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu, za izvajanje Uredbe 702/2014/EU.

Ne glede na prvi odstavek 3. člena in drugi odstavek 8. člena ZPKZ se prispevki zavarovankam oziroma zavarovancem (v nadaljnjem besedilu zavarovanec) lahko zmanjšajo ali odpišejo zaradi odprave posledic pozebe in snega po ZPKZ na podlagi končne ocene škode.

Ne glede na 9. člen ZPKZ lahko zavarovanec na pristojni davčni organ zaradi škode, ki je nastala zaradi pozebe in snega, vloži zahtevo za odpis ali zmanjšanje prispevkov v roku 30 dni po uveljavitvi tega zakona.

(1)Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije delno ali v celoti odpiše zakupnine na podlagi končne ocene škode.

(2)Zakupnina se delno ali v celoti odpiše pod naslednjimi pogoji:

-        če je končna ocena škode na parceli v zakupu 50 odstotkov ali manj, se zakupnina ne odpiše;

-        če je končna ocena škode na parceli v zakupu nad 50 do vključno 80 odstotkov, se zakupnina odpiše v višini odstotka ugotovljene škode;

-        če je končna ocena škode na parceli v zakupu več kot 80 odstotkov, se zakupnina odpiše v celoti.

(3)Odpis zakupnine Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije odobri pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena v skladu z Uredbo 1408/2013/EU.

(4)Glede podrobnejših pogojev odpisa zakupnin se smiselno uporablja akt Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki ureja zakup kmetij in kmetijskih zemljišč.

Ne glede na tretji stavek četrtega odstavka 13. člena Zakonu o vinu (Uradni list RS, št. 105/06, 72/11, 90/12 – ZdZPVHVVR in 111/13) lahko fizične osebe, ki niso samostojni podjetniki posamezniki in so utrpeli škodo na vinogradih po pozebi in snegu, za pridelavo mošta, vina in drugih proizvodov iz grozdja dokupijo tudi grozdje letnika 2016, ki ni pridelano v vinorodnem okolišu oškodovanega pridelovalca grozdja.

(1)Vlada odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ga predloži vladi v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2)Predlog za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in grozdju, večletnih nasadih in armaturah v sadovnjakih in vinogradih (v nadaljnjem besedilu: škoda v sadjarstvu in vinogradništvu).

(1)Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu sprejme vlada. V obravnavo ji ga predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance.

(2)Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu se sprejme najpozneje v treh mesecih po tem, ko vlada potrdi škodo, sredstva za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu pa se izplačajo najpozneje v štirih letih po nastanku škode.

S programom odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu se določijo:

-        sadne vrste ter tisti sadovnjaki in vinogradi, kjer je proizvodnja zaradi posledic pozebe in snega na posamezni grafični enoti rabe kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: GERK), kot je opredeljena v zakonu, ki ureja kmetijstvo, zmanjšana za več kot 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje,

-        kmetijska gospodarstva, kjer je nastala škoda v sadjarstvu in vinogradništvu,

-        način izračuna potrjene škode v sadjarstvu in vinogradništvu v skladu s predpisom, ki ureja izračun potrjene škode v kmetijstvu,

-        način izračuna višine dodeljenih sredstev v skladu s 14., 15. in 16. členom tega zakona,

-        ocena o potrebnih sredstvih in

-        način izplačila sredstev upravičencem.

(1)Upravičenci do sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu so kmetijska gospodarstva, ki so bila na dan 30. aprila 2016 vpisana v register kmetijskih gospodarstev po zakonu, ki ureja kmetijstvo.

(2)Sredstva za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu se dodelijo nosilcu kmetijskega gospodarstva.

(3)Do sredstev niso upravičena kmetijska gospodarstva, ki imajo neporavnan nalog za izterjavo zaradi predhodnega sklepa Evropske komisije o razglasitvi pomoči za nezakonito in nezdružljivo z notranjim trgom, razen pomoči za odpravo škode zaradi nekaterih naravnih nesreč.

(4)Sredstva se velikemu podjetju, kot ga določa Uredba 702/2014/EU, lahko dodelijo, če tako dodelitev javnih sredstev potrdi Evropska komisija.

Sredstva za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu vključujejo naslednje upravičene stroške v skladu s 25. členom Uredbe 702/2014/EU:

-        izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja primarne kmetijske proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu,

-        izpad dohodka zaradi popolnega ali delnega uničenja proizvodnih sredstev v sadjarstvu in vinogradništvu,

-        materialno škodo na sredstvih v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu.

(1)Vlada na podlagi končne ocene škode določi obseg, način in dinamiko zagotavljanja sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu.

(2)Sredstva za odpravo posledic pozebe in snega do višine 3,5 milijona eurov se zagotovijo v okviru sredstev proračunske rezerve za leto 2017 ter se izplačajo na podlagi programa odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu po pridobitvi obvestila Evropske komisije o prejemu povzetka informacij in identifikacijske številke pomoči oziroma sklepa Evropske komisije o skladnosti ukrepa. Minister, pristojen za kmetijstvo, objavi prejem obvestila Evropske komisije iz prejšnjega stavka v Uradnem listu Republike Slovenije.

(3)Ob pripravi predlogov proračunov za naslednja leta ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v okviru svojega finančnega načrta zagotovi zadosten obseg pravic porabe za dokončno izvedbo ukrepov, ki jih ureja ta zakon.

(1)Sredstva se dodelijo, če je končna ocena škode na sadju in grozdju na posameznem GERK-u v višini najmanj 60 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje in hkrati na kmetijskem gospodarstvu presega 30 odstotkov običajne letne kmetijske proizvodnje na ravni pridelka sadja ali grozdja.

(2)Pri določitvi višine sredstev, ki se upravičencu dodelijo za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu ali vinogradništvu, je treba zagotoviti, da vsota:

-        dodeljenih sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu po tem zakonu,

-        kakršnih koli drugih sredstev iz državnega proračuna za odpravo posledic škode pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu,

-        sredstev občinskih proračunov, dodeljenih upravičencu kot neposredno izplačilo za odpravo posledic škode pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu in

-        izplačil zavarovalnih zneskov za škodo v sadjarstvu in vinogradništvu ne presega 80 odstotkov in na območju z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost 90 odstotkov upravičenih stroškov.

(3)Sredstva se upravičencem za sadje in grozdje lahko dodelijo do višine 20 odstotkov ocenjene škode v sadjarstvu oziroma vinogradništvu za upravičene stroške iz prve alineje 14. člena tega zakona.

(4)Pri določitvi višine sredstev, ki se jih upravičencu dodeli za odpravo posledic škode v sadovnjakih in vinogradih, se pomoč dodeli za upravičene stroške za obnovo kmetijskega proizvodnega potenciala v skladu z drugo in tretjo alinejo 14. člena tega zakona do ravni, kakršna je bila pred nastankom škode.

(5)Sredstva se zmanjšajo za 50 odstotkov, razen če se dodelijo upravičencu, ki je sklenil zavarovanje kmetijske proizvodnje, ki krije najmanj 50 odstotkov njegove letne kmetijske proizvodnje v sadjarstvu in vinogradništvu.

(6)Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če skupna višina dodeljenih sredstev iz tega ukrepa za posameznega upravičenca ne presega 100 eurov.

(7)Upravičencu se sredstva ne dodelijo, če pristojni inšpektor ugotovi, da je upravičenec proizvajal kmetijski pridelek v letu nastanka škode v nasprotju s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, ali predpisi, ki urejajo vode.

Nosilec izvajanja ukrepa pomoč najbolj prizadetim kmetijskim gospodarstvom, dejavnim v primarni kmetijski proizvodnji v sadjarstvu in vinogradništvu, je ministrstvo, pristojno za kmetijstvo.

(1)Podatke o končni oceni škode za potrebe postopkov odločanja preda Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje (v nadaljnjem besedilu: uprava) Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v elektronski obliki iz aplikacije Ajda, ki jo vodi uprava.

(2)Agencija vsem kmetijskim gospodarstvom, ki izpolnjujejo pogoje iz tega zakona, pošlje predtiskan obrazec »Pomoč za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva« oziroma »Pomoč za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje« (v nadaljnjem besedilu: predtiskan obrazec).

(3)Obrazec iz prejšnjega odstavka se objavi na spletni strani agencije.

(4)Če kmetijsko gospodarstvo ni prejelo predtiskanega obrazca, lahko uporabi obrazec iz prejšnjega odstavka ter ga z izpolnjenimi podatki in podpisom kot zahtevek posreduje na način iz sedmega odstavka tega člena.

(5)Vrnjen in s strani kmetijskega gospodarstva podpisan predtiskan obrazec se šteje za »Zahtevek za dodelitev pomoči za najbolj ogrožena kmetijska gospodarstva« oziroma »Zahtevek za dodelitev pomoči za obnovo potenciala kmetijske proizvodnje« (v nadaljnjem besedilu: zahtevek). Če je imelo kmetijsko gospodarstvo zavarovan sadovnjak, vinograd ali proizvodnjo v sadovnjaku oziroma vinogradu, priloži zahtevku dokazilo o izplačani zavarovalnini.

(6)Minister, pristojen za kmetijstvo, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona objavi v Uradnem listu Republike Slovenije obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov. Rok za vlaganje zahtevkov je 30 dni od datuma začetka vlaganja zahtevkov. Obvestilo o datumu začetka vlaganja zahtevkov se objavi tudi na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, in agencije.

(7)Kmetijsko gospodarstvo vloži zahtevek na naslov: Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana, ali odda osebno v sprejemni pisarni agencije.

(8)O zahtevkih odloča agencija. Rok za izdajo odločb je šest mesecev od poteka roka za vložitev zahtevka. Agencija vroča odločbe z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 20. dan od dneva odpreme, navedenega na odločbi.

(9)Če kmetijsko gospodarstvo odločbe ali sklepa ni prejelo, lahko o tem pisno obvesti agencijo v roku 60 dni od poteka roka za izdajo odločb iz prejšnjega odstavka.

(10)Ne glede na osmi odstavek tega člena agencija kmetijskemu gospodarstvu v primerih iz prejšnjega odstavka odločbo ali sklep vroči z osebno vročitvijo.

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 322-12/16-6/11 Ljubljana, dne 14. julija 2016 EPA 1368-VII Državni zbor Republike Slovenije Matjaž Nemec l.r. Podpredsednik