iuris
§ zakonZakon o ukrepih za odpravo posledic pozebe in snega v kmetijski proizvodnji med 25. in 30. aprilom 2016 · ZUOPPSKP · velja od 30. 7. 2016

10. člen ZUOPPSKP

(odločitev o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega)

Sodna praksa: 4 odločbe navajajo ta člen · zadnja 2. 4. 2019Vse odločbe ↓
  • UPRS Sodba I U 2378/2017-12Upravno sodišče RS · 2019

    Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi moral organ pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upoštevati le tisti del zavarovalnine, ki mu je bila izplačana zaradi pozebe. Namen ZUOPPSKP je bil v zagotovitvi državne pomoči upravičencem za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Torej je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati le izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano iz tega naslova.

  • UPRS Sodba I U 2115/2017-10Upravno sodišče RS · 2019

    Temelj za izplačilo škode ni neposredna ocena škode na posameznem kmetijskem gospodarstvu oziroma GERKu, temveč to, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo oziroma GERK uvrščeno v Program na podlagi postopka, ki ga predpisuje ZUOPPSKP.

  • UPRS Sodba I U 2279/2017-9Upravno sodišče RS · 2019

    Vlada je tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ji ga predloži v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek 10. člena ZUOPPSKP). Vlada na tej podlagi sprejme Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP). Dokumenti, ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade, ne morejo predstavljati osnove za določitev škode in posledično temelja za izplačilo državne pomoči.

· Besedilo: PISRS ↗ · NPB z dne 29. 7. 2016

Sodna praksa

4 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 4. 2019
Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Razvrsti: ključne najprej · najnovejše · najstarejše1–4 od 4
  • UPRS Sodba I U 2378/2017-12
    Upravno sodišče RS · 2. 4. 2019

    Tožnik neutemeljeno ugovarja, da bi moral organ pri uporabi drugega odstavka 16. člena ZUOPPSKP upoštevati le tisti del zavarovalnine, ki mu je bila izplačana zaradi pozebe. Namen ZUOPPSKP je bil v zagotovitvi državne pomoči upravičencem za škodo, ki jim je nastala zaradi pozebe in snega, kot izhaja iz 1. člena ZUOPPSKP. Torej je treba pri ugotavljanju višine izplačil zavarovanih zneskov upoštevati le izplačila za škodo, ki jo je dobil upravičenec izplačano iz tega naslova.

  • UPRS Sodba I U 2115/2017-10
    Upravno sodišče RS · 28. 2. 2019

    Temelj za izplačilo škode ni neposredna ocena škode na posameznem kmetijskem gospodarstvu oziroma GERKu, temveč to, da je posamezno kmetijsko gospodarstvo oziroma GERK uvrščeno v Program na podlagi postopka, ki ga predpisuje ZUOPPSKP.

  • UPRS Sodba I U 2279/2017-9
    Upravno sodišče RS · 5. 2. 2019

    Vlada je tista, ki odloči o uporabi sredstev za odpravo posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu na podlagi končne ocene škode in predloga za odpravo posledic, ki ji ga predloži v obravnavo ministrstvo, pristojno za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami; predlog za odpravo posledic pa obsega okvirne predloge možnih ukrepov, na podlagi katerih se izdela program odprave posledic pozebe in snega, ki obsegajo škodo na sadju in vinogradih (prvi in drugi odstavek 10. člena ZUOPPSKP). Vlada na tej podlagi sprejme Program odprave posledic pozebe in snega v sadjarstvu in vinogradništvu, ki ji ga v obravnavo predloži ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, če ga potrdi komisija za odpravo posledic škode v kmetijstvu v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, in k njemu da soglasje ministrstvo, pristojno za finance (prvi odstavek 11. člena ZUOPPSKP). Dokumenti, ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisan način, torej najprej s potrditvijo Državne komisije in nato s sprejemom in potrditvijo Vlade, ne morejo predstavljati osnove za določitev škode in posledično temelja za izplačilo državne pomoči.

  • UPRS Sodba I U 2127/2017-10
    Upravno sodišče RS · 11. 12. 2018

    Drugi dokumenti (ne glede na to, da se nanašajo na isti škodni dogodek in da jih je izdal eden izmed subjektov, pristojnih za ugotavljanje višine oziroma ocene škode), ki niso bili sprejeti in potrjeni na predpisani način, ne morejo predstavljati osnove za določitev temelja in (vzročno- posledično) določitev škode v obravnavanem primeru. Naknadna drugačna ocena škode regijske uprave RS za zaščito in reševanje ne pomeni, da je toženka pri določitvi končne ocene škode storila napako, zaradi česar načelo estoppel v tem primeru ni uporabljivo.