13. člen ZIMPVI
(register zasebnih vrtcev in šol, ki izvajajo mednarodne programe)
(1)Zasebni vrtec in šola, ki izvaja mednarodni program iz 1. člena tega zakona, lahko začne izvajati program po vpisu v register zasebnih vrtcev in šol, ki izvajajo mednarodne programe (v nadaljnjem besedilu: register). Register vodi ministrstvo, pristojno za izobraževanje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(2)Predlog za vpis v register vloži oseba, ki je pooblaščena za zastopanje zasebnega vrtca ali šole, ki izvaja mednarodni program.
(3)Register vsebuje naslednje podatke:
- podatke o ustanovitelju zasebnega vrtca ali šole, ki izvaja mednarodni program, ime in priimek, rojstne podatke in prebivališče, če je ustanovitelj fizična oseba, oziroma ime, firma in sedež, če je ustanovitelj pravna oseba,
- podatke o osebi, ki je pooblaščena za zastopanje: ime in priimek, rojstne podatke in prebivališče,
- podatke o imenu in naslovu zasebnega vrtca ali šole, ki izvaja mednarodni program,
- ime programa zasebnega vrtca ali šole, ki izvaja mednarodni program,
- potrdilo, da je program zasebnega vrtca ali šole, ki izvaja tuji program, v državi izvora akreditiran vzgojno-izobraževalni program,
- jezik, v katerem se bo izvajal mednarodni program,
- izjava pooblaščene osebe za zastopanje zasebne šole, ki izvaja tuji program, da program osnovnošolskega izobraževanja izpolnjuje pogoj iz 8. člena tega zakona,
- datum vpisa in izbrisa iz registra zasebnega vrtca ali šole, ki izvaja mednarodne programe,
- številka in datum mnenja Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, da vzgojno-izobraževalni program zasebnega vrtca ali šole, ki izvaja tuji program, ni v nasprotju s cilji vzgoje in izobraževanja iz prvega odstavka 2. člena tega zakona.
(4)O vpisu v register izda ministrstvo zasebnemu vrtcu ali šoli, ki izvaja mednarodni program, odločbo.
(5)Natančnejši postopek vpisa in izbrisa iz registra določi minister.
- VSL Sklep IV Cp 1118/2024Višje sodišče v Ljubljani · 2024
Glede pritožbenega očitka nasprotnih udeležencev o neustavnosti ZOsn, o pomanjkanju pravne podlage za obvezen vpis v osnovno šolo in o pravici staršev do svobodne odločitve glede načina in vrste izobraževanja otrok, pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje naslednje. Ustava RS v prvem odstavku 57. člena določa, da je izobraževanje svobodno, v drugem odstavku pa navedeno svoboščino omejuje z obvezo osnovnošolskega izobraževanja in hkrati državi nalaga financiranje tega izobraževanja iz javnih sredstev. Posameznikova osnovna izobrazba namreč služi tudi javni koristi. Pravica staršev, da izberejo način izobraževanja svojih otrok, ni absolutna in mora biti uravnotežena z interesom države, da otrokom zagotovi in omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja ter zaščiti njihovo pravico do razvoja. V zvezi s tem je stališče zavzelo tudi ESČP in v zadevi Konrad v Nemčija (35504/03) navedlo, da ima država prosti preudarek ("margin of appreciation”) pri normiranju izobraževanja, saj se s tem zasleduje upravičen cilj, ki je v tem, da vsi otroci prejemajo ustrezno izobraževanje v skladu z določenimi standardi kakovosti in socializacije. ESČP ob tem pove, da ni le pridobivanje znanja, temveč tud
Povezano: sklici 2Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 9. 2024Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSL Sklep IV Cp 1118/2024Višje sodišče v Ljubljani · 13. 9. 2024
Glede pritožbenega očitka nasprotnih udeležencev o neustavnosti ZOsn, o pomanjkanju pravne podlage za obvezen vpis v osnovno šolo in o pravici staršev do svobodne odločitve glede načina in vrste izobraževanja otrok, pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje naslednje. Ustava RS v prvem odstavku 57. člena določa, da je izobraževanje svobodno, v drugem odstavku pa navedeno svoboščino omejuje z obvezo osnovnošolskega izobraževanja in hkrati državi nalaga financiranje tega izobraževanja iz javnih sredstev. Posameznikova osnovna izobrazba namreč služi tudi javni koristi. Pravica staršev, da izberejo način izobraževanja svojih otrok, ni absolutna in mora biti uravnotežena z interesom države, da otrokom zagotovi in omogoči dostop do kakovostnega izobraževanja ter zaščiti njihovo pravico do razvoja. V zvezi s tem je stališče zavzelo tudi ESČP in v zadevi Konrad v Nemčija (35504/03) navedlo, da ima država prosti preudarek ("margin of appreciation”) pri normiranju izobraževanja, saj se s tem zasleduje upravičen cilj, ki je v tem, da vsi otroci prejemajo ustrezno izobraževanje v skladu z določenimi standardi kakovosti in socializacije. ESČP ob tem pove, da ni le pridobivanje znanja, temveč tud