Zakon o izvajanju carinske zakonodaje Evropske unije (ZICZEU)

Ta zakon ureja izvajanje naslednje carinske zakonodaje Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Unija) in mednarodne pogodbe:

-        Uredbe Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 256 z dne 7. 9. 1987, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 2015/1754 z dne 6. oktobra 2015 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L št. 285 z dne 30. 10. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2658/87/EGS),

-        Uredbe Komisije (EGS) št. 3915/88 z dne 15. decembra 1988 o določbah za izvajanje člena 63c Uredbe Sveta (EGS) št. 918/83 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št. 347 z dne 16. 12. 1988 str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 3915/88/ES),

-        Carinske konvencije o mednarodnem prevozu blaga na podlagi TIR zvezkov (Konvencija TIR), notificirane z Aktom o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v mednarodni agenciji za atomsko energijo (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/92, 9/93, 5/99, 9/08, 13/11 in 9/13), zadnjič spremenjene z Uredbo o ratifikaciji 25., 26. in 27. spremembe Carinske konvencije o mednarodnem prevozu blaga na osnovi TIR zvezka (Konvencija TIR) (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 3/08), (v nadaljnjem besedilu: Konvencija TIR),

-        Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 z dne 16. novembra 2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št 324 z dne 10. 12. 2009, str. 23), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1186/2009/ES),

-        Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1224/2011 z dne 28. novembra 2011 za člene 66 do 73 Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin Skupnosti (UL L št. 314 z dne 29. 11. 2011, str. 14), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, ribištva, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, socialne politike in zaposlovanja, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov ter zunanje, varnostne in obrambne politike zaradi pristopa Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1224/2011/EU),

-        Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 1225/2011 z dne 28. novembra 2011 za člene 42 do 52, 57 in 58 Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št. 314 z dne 29. 11. 2011, str. 20), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, pravice do ustanavljanja in svobode opravljanja storitev, prava družb, politike konkurence, kmetijstva, varnosti hrane, veterinarske in fitosanitarne politike, ribištva, prometne politike, energetike, obdavčitve, statistike, socialne politike in zaposlovanja, okolja, carinske unije, zunanjih odnosov ter zunanje, varnostne in obrambne politike zaradi pristopa Hrvaške (UL L št. 158 z dne 10. 6. 2013, str. 74), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 1225/2011/EU),

-        Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 80/2012 z dne 31. januarja 2012 o seznamu bioloških ali kemičnih snovi iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št. 29 z dne 1. 2. 2012, str. 33), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) št. 197/2013 z dne 7. marca 2013 o spremembi Izvedbene uredbe (EU) št. 80/2012 o seznamu bioloških ali kemičnih snovi iz člena 53(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 1186/2009 o sistemu oprostitev carin v Skupnosti (UL L št. 65 z dne 8. 3. 2013, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 80/2012/EU),

-        Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L št. 269 z dne 10. 10. 2013, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 952/2013/EU),

-        Delegirane uredbe Komisije (EU) 2015/2446 z dne 28. julija 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o podrobnih pravilih v zvezi z nekaterimi določbami carinskega zakonika Unije (UL L št. 343 z dne 29. 12. 2015, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/2446/EU),

-        Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2015/2447 z dne 24. novembra 2015 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje nekaterih določb Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta o carinskem zakoniku Unije (UL L št. 343 z dne 29. 12. 2015, str. 558), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/2447/EU), in

-        Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/341 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s prehodnimi določbami za nekatere določbe carinskega zakonika Unije, kadar zadevni elektronski sistemi še ne delujejo, in o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2015/2446 (UL L št. 69 z dne 15. 3. 2016, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2016/341/EU).

(1)Pojmi, uporabljeni v tem zakonu, imajo enak pomen kot pojmi, uporabljeni v Uredbi 952/2013/EU, Uredbi 2015/2446/EU in Uredbi 2015/2447/EU.

(2)Poleg pojmov iz prejšnjega odstavka se v tem zakonu uporabljajo tudi pojmi z naslednjim pomenom:

1.»carinska uprava države članice« v skladu s točko

(1)5. člena Uredbe 952/2013/EU je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: carinski organ);

2.»carinjenje blaga« pomeni izvedbo carinskih formalnosti, ki jih je treba opraviti za prepustitev blaga v carinski postopek oziroma ponovni izvoz;

3.»običajno prebivališče« je kraj, kjer oseba prebiva najmanj 185 dni v koledarskem letu zaradi osebnih ali poslovnih vezi. Če oseba nima poslovnih vezi ali pa so te vezi v drugi državi kot njene osebne vezi, se upošteva kraj, kjer ima oseba osebne vezi, če se v ta kraj redno vrača. Bivanje v tujini zaradi šolanja ali študija ne vpliva na spremembo običajnega prebivališča;

4.»blago« je vsaka premična opredmetena stvar, ki je v pravnem prometu, vključno z električno energijo;

5.»uradno mesto« je finančni urad, ki opravlja naloge v zvezi s predložitvijo blaga, oziroma drugo mesto, ki se v skladu s tem zakonom šteje za uradno mesto;

6.»znesek dajatev« je vsak znesek uvozne ali izvozne dajatve ali drugih dajatev iz 3. člena tega zakona.

Ta zakon se uporablja tudi za druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga, če s predpisi, ki določajo te dajatve, ni drugače določeno.

Če s tem zakonom ni drugače določeno, carinski organ postopa v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(1)Minister ali ministrica, pristojna za finance (v nadaljnjem besedilu: minister, pristojen za finance), določi način za izdelavo in prenos carinskih deklaracij, obrazcev, obvestil, zahtevkov in spremnih listin, potrebnih za izvedbo carinskih formalnosti, z elektronskimi sredstvi.

(2)Minister, pristojen za finance, v skladu z 2. členom Uredbe 2015/2446/EU in 2. členom Uredbe 2015/2447/EU dopolni navodila iz priloge B Uredbe 2015/2446/EU in določi sezname nacionalnih oznak, ki se uporabljajo pri izpolnjevanju carinske deklaracije oziroma drugih obrazcev, obvestil in zahtevkov.

(3)Predstojnik carinskega organa določi tehnično in funkcijsko dokumentacijo, potrebno za razvoj, uporabo in vzdrževanje elektronskih sistemov, ki se uporabljajo za izvedbo carinskih formalnosti in jo objavi na spletni strani.

(1)Vnos in iznos blaga na oziroma iz carinskega območja Unije je mogoč samo prek mejnih prehodov za mednarodni zračni promet in mednarodni morski promet, ki so določeni na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, v času, ko so odprti za promet.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v skladu z mednarodno pogodbo ali na podlagi zakona, ki ureja nadzor državne meje, dovoli vnos in iznos blaga tudi izven mejnih prehodov iz prejšnjega odstavka.

(3)Vnos in iznos blaga, ki je zavezano fitosanitarni, veterinarski kontroli ali kontroli drugega pristojnega organa, je dovoljeno le prek tistih mejnih prehodov, ki so v skladu s posebnimi predpisi določeni za vnos in iznos takega blaga.

(4)Če je zaradi varnosti javnega reda ali varovanja zdravja ljudi in živali ali splošne varnosti uvoz ali izvoz omejen s predpisi, ki določajo prepovedi in omejitve, lahko Vlada Republike Slovenije določi, da se vnos ali iznos blaga izvaja le prek določenih mejnih prehodov.

(1)Deli pristanišča, železniške postaje, letališča, proste cone in druga mesta, kjer poteka vnos ali iznos blaga oziroma pretok potnikov med Unijo in tretjimi državami, se štejejo za uradna mesta iz 5. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona.

(2)Kot uradna mesta se štejejo tudi mejni prehodi in prevozna sredstva, v katerih se opravlja carinjenje blaga med vožnjo, v skladu z mednarodno pogodbo.

(1)Mesto za pregled blaga se določi pri finančnem uradu, ki opravlja naloge v zvezi s predložitvijo blaga.

(2)Pri drugih mestih, ki se štejejo za uradna mesta, carinski organ v soglasju z upravljavcem teh mest določi mesto za pregled blaga.

(3)Za vsak poseg v mesto za pregled blaga iz prejšnjega odstavka je treba pridobiti soglasje carinskega organa.

(1)Upravljavci uradnih mest iz prvega odstavka 7. člena tega zakona carinskemu organu brezplačno zagotavljajo:

-        dostop do svojih objektov in naprav,

-        prevoz pri opravljanju carinskih formalnosti in

-        takoj, ko je mogoče, obvestitev o voznih redih, redih letenja in vseh dejanskih prometnih gibanjih.

(2)Upravljavci uradnih mest iz prvega odstavka 7. člena tega zakona carinskemu organu zagotavljajo tudi:

-        ustrezne prostore za opravljanje carinskih formalnosti in

-        zadostno število parkirnih mest v njihovi bližini.

(1)Upravljavci prostorov in naprav, namenjenih za potniški in blagovni promet s tretjimi državami, vključno s poštnim prometom, upravljavci naprav v pretovariščih, skladiščih in prostih conah ter upravljavci daljnovodov in cevovodov morajo carinskemu organu omogočiti izvajanje carinskega nadzora in kontrole blaga ter vpogled v evidence o gibanju tega blaga.

(2)Upravljavci iz prejšnjega odstavka so dolžni na zahtevo carinskega organa omogočiti pregled blaga in določiti prostor, kjer se bo izvedel tak pregled oziroma opravil vpogled v evidence.

(3)Upravljavec iz prvega odstavka tega člena nosi stroške, ki jih ima zaradi obveznosti nudenja pomoči carinskemu organu po tem členu.

(1)Šteje se, da je pogoj poklicne kvalifikacije iz točke (d) 39. člena Uredbe 952/2013/EU izpolnjen, če je oseba iz točke (b) prvega odstavka 27. člena Uredbe 2015/2447/EU pri:

-        carinskem organu,

-        izobraževalni ustanovi, ki jo za namene zagotavljanja take kvalifikacije prizna carinski organ ali drug organ, pristojen za poklicno usposabljanje v Republiki Sloveniji, ali

-        poklicnem ali trgovinskem združenju, ki ga je za namene zagotavljanja take kvalifikacije priznal carinski organ ali je akreditirano v Uniji, uspešno opravila usposabljanje s področja carinske zakonodaje.

(2)Šteje se, da je oseba uspešno opravila usposabljanje s področja carinske zakonodaje pri carinskem organu, izobraževalni ustanovi, poklicnem ali trgovinskem združenju, priznanim s strani carinskega organa, če se je udeležila usposabljanja iz prejšnjega odstavka in za to prejela ustrezno potrdilo.

(3)Pogoji za priznanje izobraževalne ustanove ter poklicnega ali trgovinskega združenja s strani carinskega organa za namene zagotavljanja poklicne kvalifikacije so izpolnjeni, če:

-        izobraževalna ustanova oziroma poklicno ali trgovinsko združenje opravlja redna usposabljanja s področja carinske zakonodaje in

-        strokovnjak, ki nastopa v imenu izobraževalne ustanove oziroma poklicnega ali trgovinskega združenja, ima najmanj izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih za pridobitev izobrazbe druge stopnje in delovne izkušnje s področja carinske zakonodaje ali ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja carinske zakonodaje. O njihovem priznanju izda carinski organ odločbo.

(4)Minister, pristojen za finance, določi program usposabljanja s področja carinske zakonodaje iz drugega odstavka tega člena in obrazec potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju s področja carinske zakonodaje.

(5)Kadar se usposabljanje izvede v okviru izobraževalne ustanove ali poklicnega oziroma trgovinskega združenja, se kopija izdanega potrdila o uspešno opravljenem usposabljanju pošlje carinskemu organu.

Carinski zastopnik mora zastopanemu izdati obračun, na katerem so ločeno navedene uvozne oziroma izvozne dajatve, druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu, obresti in drugi stroški, ki jih je za njegov račun plačal državi.

(1)Kadar se za vročanje dokumentov ne uporabljajo elektronski sistemi iz 6. člena Uredbe 952/2013/EU, se dokumenti elektronsko vročajo v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek.

(2)Osebam, ki jim dokumentov ni mogoče vročati v skladu s prejšnjim odstavkom, se dokumenti vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, razen obvestil o carinskem dolgu iz 102. člena Uredbe 952/2013/EU, ki se vročajo z osebno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, opravljena 15. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na dokumentu označi.

(3)Če oseba iz prejšnjega odstavka, ki ji je bil vročen dokument v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve, ne izpolni obveznosti, mu carinski organ vroči dokument z osebno vročitvijo.

(4)V enostavnih zadevah, v katerih carinski organ ugodi strankini zahtevi, se dokumenti vročajo po elektronski pošti, če je elektronski naslov carinskemu organu sporočen.

Ne glede na 13. člen tega zakona se dokumenti, ki se vročajo v tujino in se za njih ne uporabljajo elektronski sistemi iz 6. člena Uredbe 952/2013/EU, vročajo z navadno vročitvijo. Šteje se, da je vročitev opravljena 15. dan od dneva odpreme. Dan odpreme se na dokumentu označi.

Če je za ugotovitev dejanskega stanja zaradi izdaje odločbe v zvezi z zavezujočimi tarifnimi informacijami, odločbe v zvezi z zavezujočimi informacijami o poreklu blaga ali predložitve informacije o tarifni uvrstitvi blaga potrebna analiza ali natančen pregled blaga, ki ga ni mogoče opraviti pri carinskem organu, lahko na zahtevo carinskega organa analizo ali pregled tega blaga opravi tudi druga usposobljena strokovna organizacija.

(1)Carinski organ zahteva povrnitev stroškov opravljanja posebnih storitev. Te storitve so:

-        prisotnost carinskega organa, kadar je to zahtevano, zunaj uradnih ur ali drugje kot na uradnih mestih iz 5. točke drugega odstavka 2. člena tega zakona;

-        analize ali izvedenska poročila o blagu in stroški vračila blaga vložniku, zlasti v zvezi z odločbami, izdanimi v skladu s 33. členom Uredbe 952/2013/EU, ali predložitvijo informacij v skladu s prvim odstavkom 14. člena Uredbe 952/2013/EU;

-        pregled ali vzorčenje blaga za namene preverjanja ali uničenje blaga, kadar so vključeni stroški, ki niso stroški za storitve carinskega organa;

-        izjemni kontrolni ukrepi, kadar so ti potrebni zaradi narave blaga ali morebitnega tveganja;

-        ukrepi, ki jih izvajajo carinski organi v skladu s 198. členom Uredbe 952/2013/EU.

(2)Minister, pristojen za finance, določi višino in načine obračunavanja stroškov iz prejšnjega odstavka.

(1)V smislu 53. člena Uredbe 952/2013/EU se kot menjalni tečaj upošteva menjalni referenčni tečaj Evropske centralne banke, ki ga objavlja Banka Slovenije.

(2)V primeru tujih valut, za katere Evropska centralna banka ne objavlja menjalnih referenčnih tečajev, se za uporabo točke (a) prvega odstavka 53. člena Uredbe 952/2013/EU kot menjalni tečaj upošteva tečaj, ki ga določa in objavlja Banka Slovenije.

(1)Potrdila o poreklu blaga izdajajo Gospodarska zbornica Slovenije, Trgovinska zbornica Slovenije ali carinski organ.

(2)Potrdilo o poreklu blaga se izda, če so izpolnjeni pogoji za izdajo potrdila o poreklu blaga in če blago, na katero se potrdilo nanaša, ustreza kriterijem za pridobitev nepreferencialnega porekla.

(3)Potrdila o poreklu blaga morajo vsebovati vse podatke, potrebne za prepoznavanje blaga, na katero se nanašajo, in morajo nedvomno dokazovati, da ima tako blago poreklo določene države. V potrdilih o poreklu blaga se lahko potrjuje, da je blago po poreklu iz Unije, države članice Unije ali tretje države.

(4)Za zahtevek za izdajo potrdila o poreklu blaga in za potrdilo o poreklu blaga se uporabljajo obrazci, ki jih predpiše minister, pristojen za finance, ali obrazci, ki veljajo v namembni državi.

(1)Potrdila o poreklu blaga se izdajo na podlagi zahtevka vložnika.

(2)Če to upravičujejo okoliščine, predvsem če vložnik zahtevka redno opravlja izvoz, se lahko potrdilo o poreklu blaga predhodno potrdi z žigom pristojnega organa in s podpisom njene pristojne osebe, če se spoštujejo določbe o poreklu in je zagotovljena upravičenost izdaje dokazil.

(3)Če je to potrebno zaradi trgovanja, se lahko za vsako potrdilo o poreklu blaga izda ena ali več dodatnih kopij istega potrdila o poreklu blaga. Kopije se izdajo na obrazcih, ki jih predpiše minister, pristojen za finance.

(4)Pristojni organi ali pooblaščene organizacije, ki so izdale potrdila o poreklu blaga, morajo zahtevke hraniti najmanj dve leti.

(1)Preferencialno poreklo blaga se dokazuje s predložitvijo dokazila o preferencialnem poreklu blaga, katerega uporaba je določena z zakonodajo Unije ali mednarodnimi pogodbami, ki določajo preferencialno tarifno obravnavanje blaga.

(2)Carinski organ lahko na podlagi zahtevka izda dovoljenje za izvajanje poenostavitev v zvezi z dokazovanjem preferencialnega porekla blaga, če je z zakonodajo Unije ali mednarodno pogodbo, ki določajo preferencialno tarifno obravnavanje blaga, določeno, da je mogoče dovoliti poenostavitve v zvezi z dokazovanjem preferencialnega porekla blaga.

(3)Pri izdaji dovoljenj za pooblaščenega izvoznika carinski organ upošteva predvsem:

-        jamstva vložnika zahtevka v zvezi s pravilnim izvajanjem poenostavljenega postopka,

-        zanesljivost vložnika zahtevka pri vodenju carinskih postopkov.

(1)Carinski organ opusti obveščanje o carinskem dolgu, ki nastane zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz 79. ali 82. člena Uredbe 952/2013/EU, kadar je znesek dajatev nižji od 10 eurov.

(2)Kadar je bil v prvotnem obvestilu o carinskem dolgu znesek dajatev nižji od zneska plačljivih dajatev, carinski organ opusti obveščanje o carinskem dolgu za razliko med navedenima zneskoma, če ta znaša manj kot 10 eurov.

Carinski organ ne vknjiži zneskov uvozne ali izvozne dajatve, ki na podlagi 103. člena Uredbe 952/2013/EU ustrezajo carinskemu dolgu, o katerem ni več mogoče obvestiti dolžnika.

(1)Znesek dajatev, o katerem je bil dolžnik obveščen v skladu s 102. členom Uredbe 952/2013/EU oziroma se šteje, da je bil dolžnik obveščen, se plača v desetih dneh od obvestila dolžniku.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se zneski dajatev, za katere je bil odobren odlog plačila iz točk (b) in (c) 110. člena Uredbe 952/2013/EU, plačajo na naslednji način:

-        kadar je obdobje združevanja teden, se znesek dajatev plača najkasneje v petek četrtega tedna, ki sledi temu tednu,

-        kadar je obdobje združevanja mesec, se znesek dajatev plača najkasneje šestnajsti dan v mesecu, ki sledi temu mesecu.

Za carinski urad iz prvega odstavka 135. člena Uredbe 952/2013/EU se šteje najbližji finančni urad, ki opravlja naloge s področja carinske zakonodaje, po prestopu meje, upoštevajoč najkrajšo običajno pot.

V primeru iz točke (d) 188. člena Uredbe 952/2013/EU carinski organ o odvzemu vzorcev blaga zaradi analize ali natančnega pregleda blaga sestavi zapisnik in en izvod vroči deklarantu.

Če je tako predvideno z mednarodno pogodbo, lahko carinski organ predhodno odobri cestna vozila, priklopnike, polpriklopnike ali zabojnike kot ustrezne za mednarodni prevoz blaga pod carinsko oznako.

(1)Potrdilo o plačilu dolgovanega zneska dajatev iz 217. člena Uredbe 2015/2447/EU se izda na obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za finance.

(2)Carinski organ lahko pooblasti izvajalca poštnih storitev, kadar nastopa kot zastopnik v carinskem postopku, da sam izdaja potrdila o plačilu dolgovanega zneska dajatev, ki vsebujejo najmanj podatke iz obrazca iz prejšnjega odstavka.

(1)V primeru iz tretjega odstavka 173. člena Uredbe 952/2013/EU lahko carinski organ v skrajšanem ugotovitvenem postopku izda odločbo o uskladitvi podatkov v carinski deklaraciji, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

-        podatki v carinski deklaraciji se ne ujemajo s podatki iz spremnih listin, ki so priložene carinski deklaraciji, oziroma iz naknadno predloženih ali pridobljenih listin,

-        carinski organ je nedvoumno ugotovil, da se spremne listine nanašajo na blago, ki je bilo prvotno navedeno v carinski deklaraciji,

-        uskladitev podatkov v carinski deklaraciji ne vpliva na višino že obračunanega zneska dajatev v deklaraciji ali izvajanje ukrepov trgovinske politike in

-        ne gre za drug carinski postopek, kot je bil prvotno odobren.

(2)Odločba o uskladitvi podatkov v carinski deklaraciji se izda na predpisanem obrazcu, ki ga določi minister, pristojen za finance.

(1)Kadar carinska zakonodaja EU določa, da je treba urediti položaj blaga, ki je bilo nezakonito vneseno ali odstranjeno izpod carinskega nadzora, se lahko carinski nadzor zagotovi tudi tako, da se začasno prepove uporaba takega blaga do odprave nezakonitega stanja.

(2)Kadar je za ureditev položaja blaga, za katero veljajo prepovedi ali omejitve, potrebno sodelovanje drugega pristojnega organa, ga carinski organ o tem na primeren način obvesti. V primeru suma, da za blago veljajo prepovedi ali omejitve, carinski organ, razen če drugi predpisi ne določajo drugače, zadrži blago in o tem takoj obvesti pristojni organ. Če pristojni organ ne odloči drugače ali če carinski organ ne prejme odgovora pristojnega organa v treh delovnih dneh od zadržanja blaga, se šteje, da za to blago ne veljajo prepovedi in omejitve, in se takoj prepusti.

(3)Za namene prejšnjega odstavka se kot delovni dan šteje dan, ko posluje Generalni finančni urad.

(1)Blago iz 198. člena Uredbe 952/2013/EU se prodaja v skladu z 250. členom Uredbe 2015/2447/EU in predpisi, ki urejajo davčni postopek. Če zaradi posebnih okoliščin v posameznem primeru taka prodaja ni mogoča, zlasti ker ni nobenega kupca, ali če bi se s prodajo negativno poseglo v konkurenčna razmerja, se lahko tako blago brezplačno odstopi državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom. Pred prevzemom brezplačno odstopljenega neunijskega blaga pridobitelj takoj opravi formalnosti za dajanje blaga v carinski postopek ali ga ponovno izvozi. Prodaja ni dopustna, če bi to škodljivo vplivalo na življenje ali zdravje ljudi, živali ali rastlin ali če veljajo za to blago pri sprostitvi v prosti promet druge prepovedi in omejitve, pa to blago teh pogojev ali omejitev ne izpolnjuje.

(2)Odvzeto blago in blago, odstopljeno v korist proračuna Republike Slovenije, se lahko brezplačno odstopita državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom, če ti blago potrebujejo za opravljanje svoje dejavnosti.

(3)O brezplačnem odstopu blaga iz prvega in drugega odstavka tega člena odloči minister, pristojen za finance, s sklepom.

(4)Blago, ki ga v skladu s prvim odstavkom tega člena ni mogoče prodati ali brezplačno odstopiti državnim organom, humanitarnim organizacijam ali javnim zavodom, se uniči pod carinskim nadzorom.

(5)Carinski organ lahko blago uniči tudi kadar bi bili stroški hrambe, prodaje in drugi stroški v zvezi z blagom nesorazmerni z izkupičkom od prodaje.

(1)Če lastnik blaga iz 198. člena Uredbe 952/2013/EU ni znan, carinski organ na svoji oglasni deski pozove lastnika blaga, naj se javi v roku iz drugega odstavka 249. člena Uredbe 2015/2447/EU, z objavo seznama in opisom tega blaga.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek, če za blago iz 198. člena Uredbe 952/2013/EU grozi, da se bo pokvarilo, carinski organ pridobi lastninsko pravico na tem blagu v skladu s 50. členom Stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/02 in 91/13) in ga proda po predpisih, ki urejajo davčni postopek. Če se lastnik blaga javi po opravljeni prodaji blaga, se mu na zahtevo vrne preostanek kupnine po poplačilu stroškov in zneska dajatev, nastalih v zvezi z blagom.

Državni organi, ki pri izvajanju svojih pooblastil najdejo ali zasežejo blago, za katero obstaja utemeljen sum, da gre za neunijsko blago, o tem takoj obvestijo najbližji finančni urad, ki opravlja naloge s področja carinske zakonodaje.

(1)Pravne ali fizične osebe morajo takoj predložiti najbližjemu finančnemu uradu, ki opravlja naloge s področja carinske zakonodaje, blago, ki se nahaja na ozemlju Republike Slovenije, če glede na okoliščine vedo ali bi morale vedeti, da gre za blago, ki je nezakonito vneseno na carinsko območje Unije oziroma se nezakonito uporablja, kot da bi bilo sproščeno v prosti promet.

(2)Če carinski organ izve za blago iz prejšnjega odstavka, nemudoma izvede ukrepe, ki so potrebni, da vzpostavi zakonito stanje.

(1)Pristojni organ za odobritev oprostitev uvoznih dajatev v skladu z Uredbo 1186/2009/ES je carinski organ.

(2)Vlada Republike Slovenije določi pristojne organe za izdajo dovoljenj in potrdil ter način izvajanja odobritev oprostitev uvoznih dajatev v zvezi z Uredbo 1186/2009/ES, Uredbo 3915/88/ES, Uredbo 1224/2011/EU, Uredbo 1225/2011/EU in Uredbo 80/2012/EU.

(1)Carinski organ na podlagi zahtevka lahko izda dovoljenje za status pooblaščenega pošiljatelja za operacije TIR v skladu z 49. členom Konvencije TIR.

(2)Status pooblaščenega pošiljatelja za operacije TIR omogoča imetniku dovoljenja dati blago v postopek tranzita v skladu s Konvencijo TIR, ne da bi blago predložil carinskim organom.

(3)Dovoljenje za status pooblaščenega pošiljatelja za operacije TIR se izda vložniku, ki izpolnjuje pogoje iz 191. člena Uredbe 2015/2446/EU. Dovoljenje za status pooblaščenega pošiljatelja za operacije TIR se uporablja izključno za operacije TIR, ki se začnejo v Republiki Sloveniji, v kraju ali krajih, kot so navedeni v dovoljenju. Pri pooblaščenem pošiljatelju za operacije TIR ni dovoljen delni natovor blaga.

(4)Vložnik mora zahtevku za izdajo dovoljenja pooblaščenega pošiljatelja za operacije TIR priložiti soglasje nacionalnega zavarovalnega združenja v Republiki Sloveniji.

(5)Za izmenjavo podatkov iz zvezka TIR in za izpolnitev carinskih formalnosti v zvezi z operacijami TIR se uporablja elektronski sistem iz 6. člena Uredbe 952/2013/EU. V primeru nedostopnosti elektronskega sistema carinskih organov, sistema gospodarskega subjekta ali povezave med sistemoma se uporabi redni postopek.

(6)Pred začetkom operacije TIR pooblaščeni pošiljatelj izvede formalnosti in ukrepe iz 19. člena Konvencije TIR.

(1)Vlada Republike Slovenije v skladu z 243. členom Uredbe 952/2013/EU lahko na zahtevo osebe, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: ustanovitelj), izda predhodno soglasje za ureditev določenega dela carinskega območja Unije kot proste cone.

(2)Vlada Republike Slovenije izda soglasje iz prejšnjega odstavka na podlagi pisne zahteve ustanovitelja, dokumentov, ki dokazujejo upravičenost ustanovitve proste cone, in mnenja ministra, pristojnega za finance, in ministra, pristojnega za gospodarstvo, v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.

(3)Vlada Republike Slovenije lahko razveljavi ali spremeni izdano soglasje za ustanovitev proste cone, če prenehajo obstajati razlogi in pogoji, na podlagi katerih je bilo soglasje izdano, ali če ustanovitelj ne izpolnjuje oziroma ne izpolnjuje več pogojev, ki so potrebni za izdajo soglasja za ustanovitev proste cone.

(1)Na podlagi zahtevka ustanovitelja carinski organ izda odločbo, s katero dovoli začetek poslovanja v novi oziroma spremenjeni prosti coni, če:

-        je Vlada Republike Slovenije predhodno izdala soglasje iz prejšnjega člena;

-        so izpolnjeni pogoji za izvajanje carinskega nadzora v njej;

-        ustanovitelj zagotovi prostor za delo carinskih organov.

(2)Carinski organ opravi pregled objektov oziroma prostorov, namenjenih zagotavljanju izvajanja carinskega nadzora v prosti coni, v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka ustanovitelja.

(3)Ustanovitelj proste cone je prisoten pri pregledu objektov oziroma prostorov iz prejšnjega odstavka.

(1)Zahtevek za izdajo soglasja za posege v prostor ali gradnjo objektov v prosti coni mora vsebovati:

-        splošne podatke o prosti coni in vložniku zahtevka,

-        navedbo dejavnosti, za katere naj bi se objekt uporabljal, in njegovo lokacijo ter

-        vse druge podatke, ki omogočajo carinskemu organu odločitev o zahtevku.

(2)Soglasje iz prejšnjega odstavka izda carinski organ, če poseg v prostor ali gradnja objekta ne vpliva oziroma ne zmanjšuje možnosti izvajanja carinskega nadzora.

(1)Uporabniki proste cone so lahko ustanovitelj in druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki.

(2)Uporabnik opravlja gospodarsko dejavnost v prosti coni na podlagi pogodbe, ki jo sklene z ustanoviteljem proste cone.

(1)Uporabnik proste cone iz prejšnjega člena mora za dejavnosti, ki jih opravlja v prosti coni, voditi ustrezne evidence. Ustreznost evidenc potrdi carinski organ z odločbo.

(2)Odločba o ustreznosti evidenc se lahko spremeni ali razveljavi, če glede na poslovanje uporabnika proste cone odobreno vodenje evidenc ne omogoča več ustreznega carinskega nadzora ali če je carinski organ prepovedal ali omejil opravljanje katere od dejavnosti.

(3)Uporabnik proste cone, ki nima več veljavne pogodbe z ustanoviteljem proste cone, nemudoma oziroma najpozneje v 30 dneh od dneva prenehanja veljavnosti pogodbe obvesti carinski organ o prenehanju veljavnosti pogodbe o izvajanju dejavnosti v prosti coni.

(4)Carinski organ po prenehanju veljavnosti pogodbe iz prejšnjega odstavka po uradni dolžnosti ali na zahtevo uporabnika proste cone razveljavi odločbo o odobritvi evidenc.

(5)Potem ko carinski organ razveljavi odločbo o ustreznosti evidenc, uporabnik proste cone ne sme več izvajati dejavnosti, na katere se nanaša razveljavljena prvotno odobrena evidenca, obstoječe zaloge pa se obravnavajo, kot da je to blago vneseno ali ponovno vneseno na carinsko območje Unije.

Mejne prodajalne so prodajalne, ki za izstopno carinsko kontrolo na letališčih in v pristaniščih prodajajo blago potnikom, ki izstopajo s carinskega območja Unije.

(1)Imetnik mejne prodajalne lahko prodaja unijsko ali neunijsko blago. Neunijsko blago lahko prodaja, če pridobi dovoljenje za upravljanje skladišč za carinsko skladiščenje blaga z možnostjo prodaje blaga na drobno v skladu s točko (a) 201. člena Uredbe 2015/2446/EU. Neunijsko blago se lahko proda samo potniku, ki bo to blago iznesel s carinskega območja Unije, kar potnik dokazuje z vstopnim kuponom ali vozovnico za potovanje na namembno letališče ali v pristanišče v tretji državi.

(2)Imetnik mejne prodajalne lahko v mejni prodajalni opravlja tudi storitve, povezane s prodajo blaga iz prejšnjega odstavka.

(1)Imetnik mejne prodajalne mora voditi evidence, iz katerih je razvidna povezava med številko računa, s katerim je bilo blago prodano, in vstopnim kuponom oziroma vozovnico.

(2)Potnik mora račun iz prejšnjega odstavka hraniti, dokler ne zapusti carinskega območja Unije.

(1)Imetnik mejne prodajalne prodano neunijsko blago, preden ga izroči potniku, zapečati v vrečki tako, da je onemogočena odstranitev pečata brez poškodbe.

(2)Potnik ne sme odstopiti blaga drugim potnikom, ne sme ga porabiti oziroma uporabiti ali z njega odstraniti pečata, dokler se nahaja na carinskem območju Unije.

(3)Carinski organ lahko, vse dokler potnik ne zapusti carinskega območja Unije, preveri, da potnik, ki poseduje kupljeno neunijsko blago, ni odstranil pečata z vrečke oziroma neunijskega blaga ni porabil oziroma uporabil na carinskem območju Unije.

(1)Carinski organ sme zaradi izvajanja nadzora v skladu s tem delom zakona pri imetnikih mejnih prodajaln:

-        preverjati evidence, ki jih imetniki mejnih prodajaln vodijo v skladu z zakonom, ki ureja trgovino, in podzakonskimi akti, izdanimi na njegovi podlagi;

-        pregledati blago in dokumentacijo v zvezi z blagom, ki ga imetnik prodajalne hrani v mejni prodajalni;

-        zahtevati, da imetnik mejne prodajalne zaradi preverjanja pravilnosti poslovanja prodajalne opravi popis vsega blaga na zalogi v prodajalni ali popis posamezne vrste blaga na zalogi v prodajalni.

(2)Evidence o nabavi in prodaji blaga iz prve alineje prejšnjega odstavka ter dokumentacija o blagu, ki ga imetnik hrani v mejni prodajalni, se morajo voditi oziroma hraniti v prostorih posamezne mejne prodajalne.

(3)Carinski organ lahko zahteva, da se popis blaga iz tretje alineje prvega odstavka tega člena opravi v njegovi prisotnosti.

(1)Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1.vnese blago na carinsko območje Unije ali ga iznese s carinskega območja Unije mimo mejnih prehodov ali to stori v času, ko mejni prehod ni odprt (prvi odstavek 6. člena tega zakona);

2.carinskemu organu ne omogoči izvajanje carinskega nadzora in kontrole blaga ali vpogled v evidence o gibanju tega blaga (10. člen tega zakona);

3.zastopanemu izda obračun, ki ne vsebuje predpisanih podatkov, oziroma mu ga ne izda (12. člen tega zakona);

4.znesek dajatev ni bil plačan v roku, predpisanem v 23. členu tega zakona;

5.ne predloži blaga iz 33. člena tega zakona finančnemu uradu ali ga ne predloži nemudoma;

6.opravlja gospodarsko dejavnost v prosti coni brez ustrezne pogodbe (drugi odstavek 39. člena tega zakona);

7.ne vodi evidence, predpisane z zakonom, ali je ne vodi na ustrezen način oziroma je ne hrani na predpisanem kraju (40. člen, prvi odstavek 43. člena, drugi odstavek 45. člena tega zakona);

8.ne obvesti carinskega organa o prenehanju veljavnosti pogodbe o izvajanju dejavnosti v prosti coni ali ga ne obvesti v predpisanem roku (tretji odstavek 40. člena tega zakona);

9.izvaja dejavnosti v prosti coni, v zvezi s katerimi je bila razveljavljena odločba o ustreznosti evidenc (peti odstavek 40. člena tega zakona);

10.v mejni prodajalni prodaja neunijsko blago v nasprotju s prvim odstavkom 42. člena tega zakona;

11.ne hrani računa, dokler ne zapusti carinskega območja Unije (drugi odstavek 43. člena tega zakona);

12.prodanega neunijskega blaga ne zapečati v vrečki ali ga ne zapečati tako, da je onemogočena odstranitev pečata brez poškodb (prvi odstavek 44. člena tega zakona);

13.kupljeno neunijsko blago odstopi drugim potnikom ali odstrani pečat z vrečke, v kateri je shranjeno neunijsko blago, ali ga porabi oziroma uporabi na carinskem območju Unije (drugi odstavek 44. člena tega zakona).

(2)Z globo od 1.000 do 75.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

(4)Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1.carinskim organom ne zagotovi vse potrebne dokumentacije ali informacij ali ne zagotovi ustrezne pomoči, potrebne za dokončanje carinskih formalnosti, oziroma ne zagotovi vse potrebne pomoči v predpisanem roku ali v ustrezni obliki (prvi odstavek 15. člena Uredbe 952/2013/EU);

2.vloži carinsko deklaracijo, deklaracijo za začasno hrambo, vstopno skupno deklaracijo, izstopno skupno deklaracijo, deklaracijo za ponovni izvoz ali obvestilo o ponovnem izvozu carinskim organom ali pa predloži zahtevek za dovoljenje ali katero drugo odločbo, ki vsebuje nepravilne ali nepopolne informacije, oziroma ne zagotovi pristnosti, pravilnosti ali veljavnosti vseh dokumentov, priloženih deklaraciji, obvestilu, zahtevku ali drugi odločbi (drugi odstavek 15. člena Uredbe 952/2013/EU);

3.ne izpolnjuje obveznosti, ki izhajajo iz odločbe (prvi odstavek 23. člena Uredbe 952/2013/EU);

4.ne obvesti carinskih organov o vseh dejavnikih, ki so se pojavili po sprejetju odločbe in vplivajo na njeno nadaljnje izvajanje ali vsebino, oziroma jih ne obvesti nemudoma (drugi odstavek 23. člena Uredbe 952/2013/EU);

5.ne hrani dokumentov in informacij, potrebnih za namene carinske kontrole na način, ki je dostopen carinskim organom, oziroma jih ne hrani v predpisanem roku (prvi odstavek 51. člena Uredbe 952/2013/EU);

6.sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument z nepravilno navedenimi podatki o poreklu blaga (59. in 64. člen Uredbe 952/2013/EU);

7.sestavi ali omogoči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, na podlagi katerih se za izdelke, na katere se dokument nanaša, neupravičeno pridobi preferencialno poreklo (59. in 64. člen Uredbe 952/2013/EU);

8.za blago, ki se vnese na carinsko območje Unije ali iznese s carinskega območja Unije, ne vloži pri carinskem organu vstopne skupne deklaracije ali obvestila o prihodu morskega plovila ali zrakoplova ali carinske deklaracije ali deklaracije za začasno hrambo ali spremne listine ali dopolnilne deklaracije ali predhodne deklaracije ali deklaracije za ponovni izvoz ali izstopne skupne deklaracije ali obvestila o ponovnem izvozu ali druge listine oziroma je ne vloži v določenem roku ali je vložena listina nepravilna oziroma nepopolna ali vsebuje neresnične podatke (prvi in tretji odstavek 127. člena, prvi odstavek 133. člena, peti odstavek 139. člena, prvi in tretji odstavek 145. člena, 158. člen, drugi odstavek 163. člena, 167. člen, prvi odstavek 263. člena, prvi odstavek 270. člena, 271. člen in prvi odstavek 274. člena Uredbe 952/2013/EU);

9.vnese na carinsko območje Unije ali iznese s carinskega območja Unije skrito blago z namenom, da bi se s tem izognil carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov (prvi odstavek 134. člena, prvi odstavek 267. člena Uredbe 952/2013/EU);

10.vnese na carinsko območje Unije ali iznese s carinskega območja Unije blago, ki je predmet prepovedi in omejitev, z namenom, da bi se izognil carinskemu nadzoru ali kontroli carinskih organov oziroma v nasprotju s predpisi, ki urejajo vnos ali iznos takšnega blaga ali brez ustreznih dokumentov (134. člen Uredbe 952/2013/EU);

11.blago, vneseno na carinsko območje Unije, odstrani izpod carinskega nadzora brez dovoljenja carinskih organov oziroma preden se carinski status neunijskega blaga ne spremeni ali se blago ne iznese s carinskega območja Unije in uniči (drugi in tretji pododstavek prvega odstavka 134. člena, sedmi odstavek 139. člena Uredbe 952/2013/EU);

12.blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, ne prepelje po poti, ki jo določi ali odobri carinski organ (135. člen Uredbe 952/2013/EU);

13.ne obvesti carinskih organov o posebnih okoliščinah pri vnosu blaga oziroma jih ne obvesti v predpisanem roku (prvi in drugi odstavek 137. člena Uredbe 952/2013/EU);

14.blaga, vnesenega na carinsko območje Unije, ne predloži carinskemu organu v predpisanem roku ali na predpisanem kraju oziroma drugem kraju, ki ga določi ali odobri carinski organ, ali ga ne predloži določena oseba (prvi, drugi in tretji odstavek 139. člena Uredbe 952/2013/EU);

15.blago, vneseno na carinsko območje Unije, raztovori ali pretovori brez dovoljenja carinskega organa ali ga raztovori oziroma pretovori na kraju, ki ga carinski organ ni določil oziroma ni odobril (prvi odstavek 140. člena Uredbe 952/2013/EU);

16.ne hrani blaga v začasni hrambi v prostorih ali na krajih, ki jih odobri carinski organ (147. in 148. člen Uredbe 952/2013/EU);

17.ravna z blagom v začasni hrambi na način, da se spremenijo njegov videz ali tehnične lastnosti (drugi odstavek 147. člena Uredbe 952/2013/EU);

18.blaga v začasni hrambi ne da v carinski postopek ali ga ne da v carinski postopek v predpisanem roku ali ga ponovno izvozi (149. člen Uredbe 952/2013/EU);

19.ne vloži carinske deklaracije za blago, ali je ne vloži za vso blago, ki naj bi bilo predmet carinskega postopka, če gre za blago komercialnega značaja (158. člen Uredbe 952/2013/EU);

20.odstrani ali uniči sredstva za identifikacijo blaga (drugi odstavek 192. člena Uredbe 952/2013/EU);

21.ne predloži nedotaknjenega blaga in zahtevanih informacij namembnemu carinskemu uradu v skladu z ukrepi, ki so jih carinski organi sprejeli za zagotovitev identifikacije blaga, ali jih ne predloži v predpisanem roku ali ne spoštuje drugih carinski določb v zvezi s postopkom (233. člen Uredbe 952/2013/EU);

22.začasno odstrani blago, vneseno v postopek carinskega skladiščenja, brez predhodnega dovoljenja carinskih organov (tretji odstavek 240. člena Uredbe 952/2013/EU);

23.postavi objekt v prosti coni brez predhodnega dovoljenja carinskih organov (prvi odstavek 244. člena Uredbe 952/2013/EU);

24.predhodno ne obvesti carinskih organov o izvajanju dejavnosti v prosti coni (drugi odstavek 244. člena Uredbe 952/2013/EU);

25.v roku, ki ga določi carinski organ, ne zaključi postopka aktivnega plemenitenja (257. člen Uredbe 952/2013/EU);

26.ne izvozi pomanjkljivega blaga ali ga ne izvozi v predpisanem roku (262. člen Uredbe 952/2013/EU);

27.ob izstopu s carinskega območja Unije ne predloži carinskemu organu blaga, ki bo izneseno (drugi odstavek 267. člena Uredbe 952/2013/EU).

(2)Z globo od 1.000 do 75.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

(4)Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1.pred iztekom predpisanega roka ali v nasprotju z nameni, za katere je bilo blago oproščeno plačila dajatev, posodi, da kot varščino, odda ali prenese blago, ki je bilo oproščeno uvoznih dajatev, brez predhodnega obvestila carinskemu organu oziroma ne plača ustrezne uvozne dajatve za to blago (8., 16., 33., in 48. člen, prvi in drugi odstavek 52. člena, 64., 71., 72., 78., in 79. člen ter tretji odstavek 80. člena Uredbe 1186/2009/ES);

2.ne obvesti carinskega organa o prenehanju izpolnjevanja pogojev, zaradi katerih je upravičen do oprostitve uvoznih dajatev oziroma ne plača ustreznih uvoznih dajatev za blago in opremo, ki so bili uvoženi z oprostitvijo plačila dajatev (49. člen, tretji in četrti odstavek 52. člena, 65. in 73. člen ter prvi in drugi odstavek 80. člena Uredbe 1186/2009/ES).

(2)Z globo od 1.000 do 75.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

(4)Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

(1)Z globo od 2.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če kupi, proda, izroči drugemu, prejme v darilo, prikrije, prejme v hrambo ali na prevoz, uporabi ali prejme v posest na kakršni koli podlagi blago, za katero ve ali pa bi po okoliščinah primera mogla in morala vedeti, da je bil z njim storjen prekršek, predpisan s tem zakonom.

(2)Z globo od 1.000 do 75.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 400 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

(4)Z globo od 300 do 1.200 eurov se kaznuje posameznik, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.

Za prekrške, predpisane s tem zakonom, se sme v hitrem postopku o prekršku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Če prekrškovni organ ugotovi prikrajšanje zneska dajatev, izreče z odločbo v hitrem postopku o prekršku globo v večkratniku od prikrajšanih uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga, in sicer:

1.pravni osebi, samostojnemu podjetniku posamezniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost, v višini dvakratnika od zneska prikrajšanih uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga;

2.odgovorni osebi pravne osebe, odgovorni osebi samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in posamezniku v višini prikrajšanja uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu oziroma izvozu blaga.

(2)Globa, določena v skladu s tem členom, se izreče v znesku, ki ni nižji od najnižje predpisane in ni višji od najvišje višine globe za posamezno vrsto storilcev, določene v 46. do 49. členu in 52. členu tega zakona.

(1)V primeru, ko je narava prekrška iz 46. do 49. člena tega zakona posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se z globo od 3.000 do 375.000 eurov za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 2.000 do 225.000 eurov se za prekršek kaznuje samostojni podjetnik posameznik oziroma posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 500 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje posameznik.

(2)Z globo od 600 do 12.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnosti ali odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti.

(3)Za potrebe tega člena se šteje, da je narava prekrška posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi, če se s prekrškom iz 46., 47., 48. ali 49. člena tega zakona povzroči ali bi se lahko povzročilo neplačilo uvoznih ali izvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu ali izvozu blaga, v znesku, ki presega dvajset povprečnih mesečnih neto plač v Republiki Sloveniji. Pri izračunu neplačanega zneska dajatev se upošteva zadnja uradno objavljena povprečna neto plača na zaposleno osebo v Republiki Sloveniji v času storitve prekrška.

Globa ali odvzem predmeta se lahko odpusti, če bi bil izrek teh sankcij v očitnem nesorazmerju s težo dejanja in posledicami prekrška.

(1)Predmeti prekrškov iz 1. in 5. točke prvega odstavka 46. člena, 9., 10. in 19. točke prvega odstavka 47. člena in 49. člena v zvezi s 1. in 5. točko prvega odstavka 46. člena ter 9., 10. in 19. točko prvega odstavka 47. člena tega zakona se odvzamejo.

(2)Predmeti prekrškov iz prejšnjega odstavka se odvzamejo tudi, če niso storilčeva last.

(3)Predmeti prekrškov iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzamejo tudi, če so bili po storitvi prekrška predelani, obdelani ali dodelani, pa dodana vrednost ne presega 30 % carinske vrednosti blaga, ki je predmet prekrška.

(4)Če je storilcev več, odgovarjajo za vrednost predmeta prekrška solidarno.

(1)Če se predmet prekrška, ki bi se moral odvzeti, ne najde, se odvzem predmeta izvrši tako, da se storilcu naloži plačilo vrednosti predmeta, ki pomeni carinsko vrednost, in se opravi postopek za izterjavo uvoznih dajatev in drugih dajatev, ki se pobirajo pri uvozu blaga.

(2)Šteje se, da predmet prekrška ni bil najden, tudi če:

-        je bil predmet prekrška po storitvi prekrška predelan, dodelan ali obdelan tako, da dodana vrednost presega 30 % vrednosti predmeta prekrška;

-        ga mora carinski organ v skladu z zakonom vrniti lastniku ali kakšni drugi upravičeni osebi;

-        ga iz kakršnega koli vzroka ni bilo mogoče vzeti storilcu.

Kadar je predpisan odvzem predmeta in je z odločbo pravnomočno izrečen ukrep odvzema predmeta, lahko carinski organ v upravičenih primerih na prošnjo storilca prekrška ali lastnika blaga z odločbo v upravnem postopku vrne storilcu prekrška ali lastniku predmet pod pogojem, da ta plača vrednost predmeta, ki pomeni carinsko vrednost, in uvozne ter druge dajatve, ki se pobirajo pri uvozu blaga, če se blago sprosti v prosti promet.

(1)Carinski organ zaseže predmete prekrškov iz 54. člena tega zakona.

(2)Carinski organ lahko zaseže tudi predmete in prevozna sredstva, ki niso navedeni v prejšnjem odstavku, če so bili uporabljeni ali namenjeni za storitev prekrška oziroma so nastali s prekrškom, predpisanim s tem zakonom.

(1)Zaseženo blago, ki je pod carinskim nadzorom, hrani carinski organ v skladu s predpisi, ki urejajo hrambo neunijskega blaga.

(2)Če se zaseženi predmeti vrnejo storilcu ali lastniku predmetov, se vrnejo kot neunijsko blago. O prepustitvi predmetov prekrška storilcu ali lastniku odloči carinski organ v upravnem postopku.

Postopek o prekršku iz 52. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.

Šteje se, da oseba izpolnjuje pogoj poklicne kvalifikacije iz točke (d) 39. člena Uredbe 952/2013/EU kot je določen v prvem odstavku 11. člena tega zakona, če:

-        ima na dan 30. aprila 2016 veljavno licenco iz drugega odstavka 2. člena Uredbe o pogojih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah (Uradni list RS, št. 33/04, 109/04 in 96/05) ali

-        ima potrdilo o opravljenem strokovnem izpitu iz 19. člena Uredbe o pogojih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah (Uradni list RS, št. 33/04, 109/04 in 96/05).

Do začetka uporabe obrazcev iz četrtega odstavka 18. člena tega zakona, ki jih predpiše minister, pristojen za finance, se uporabljajo obrazci potrdil o poreklu blaga in pripadajoči zahtevki v skladu s prilogo 12 Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 z dne 2. julija 1993 o določbah za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 o carinskem zakoniku Skupnosti (UL L št. 253 z dne 11. 10. 1993, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2015/428 z dne 10. marca 2015 o spremembi Uredbe (EGS) št. 2454/93 in Uredbe (EU) št. 1063/2010 glede pravil o poreklu v zvezi s shemo splošnih tarifnih preferencialov in preferencialnimi tarifnimi ukrepi za nekatere države ali ozemlja (UL L št. 70 z dne 14. 3. 2015, str. 12).

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o izvajanju carinskih predpisov Evropske skupnosti (Uradni list RS, št. 25/04, 28/06 – odl. US, 111/07 in 55/15).

(2)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati tudi:

-        Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 98/15 in 29/16);

-        Pravilnik o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih dajatev (Uradni list RS, št. 33/04, 125/04 in 112/08);

-        Pravilnik o izjemah od obveznosti predložitve blaga ter o določitvi višine in načina obračunavanja stroškov pri opravljanju pregleda blaga (Uradni list RS, št. 21/08);

-        Uredba o pogojih za opravljanje poslov zastopanja v carinskih zadevah (Uradni list RS, št. 33/04, 109/04 in 96/05);

-        Pravilnik o izjemah od obveznosti prevoza blaga od carinske črte do najbližjega carinskega urada po prestopu meje (Uradni list RS, št. 51/04 in 123/04 – popr.) in

-        Pravilnik o izvajanju ukrepov nadzora v mejnih prodajalnah in obračunu razlike trošarine v le-teh na cestnih mejnih prehodih z Republiko Hrvaško ter o obračunu razlike trošarine ob zaključku poslovanja prostih carinskih prodajaln na cestnih mejnih prehodih z Republiko Madžarsko (Uradni list RS, št. 33/04).

(3)Ne glede na prejšnji odstavek, se naslednji podzakonski predpisi uporabljajo, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, do uveljavitve novih podzakonskih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona:

-        Pravilnik o izpolnjevanju enotne upravne listine, elektronskem poslovanju s Finančno upravo Republike Slovenije in o drugih obrazcih, ki se uporabljajo pri izvajanju carinskih formalnosti (Uradni list RS, št. 98/15 in 29/16);

-        Pravilnik o uveljavljanju pravice do oprostitve uvoznih dajatev (Uradni list RS, št. 33/04, 125/04 in 112/08) in

-        Pravilnik o izjemah od obveznosti predložitve blaga ter o določitvi višine in načina obračunavanja stroškov pri opravljanju pregleda blaga (Uradni list RS, št. 21/08).

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 437-06/16-1/21 Ljubljana, dne 19. aprila 2016 EPA 1066-VII Državni zbor Republike Slovenije dr. Milan Brglez l.r. Predsednik