76. člen ZJN-3
(pogoji za sodelovanje)
(1)Naročnik lahko določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko nanašajo na: a) ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti; b) ekonomski in finančni položaj; c) tehnično in strokovno sposobnost.
(2)Kot zahtevo za sodelovanje lahko naročnik gospodarskim subjektom naloži le pogoje iz tega člena. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila.
(3)Glede ustreznosti za opravljanje poklicne dejavnosti lahko naročnik od gospodarskih subjektov zahteva, da so vpisani v enega od poklicnih ali poslovnih registrov, ki se vodijo v državi članici, v kateri ima gospodarski subjekt sedež. Seznam poklicnih ali poslovnih registrov v državah članicah Evropske unije določa Priloga XI Direktive 2014/24/EU.
(4)Če morajo imeti gospodarski subjekti določeno dovoljenje ali biti člani določene organizacije, da lahko v svoji matični državi opravljajo določeno storitev, lahko naročnik v postopku za oddajo javnega naročila storitev od njih zahteva, da predložijo dokazilo o tem dovoljenju ali članstvu.
(5)Glede ekonomskega in finančnega položaja lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Naročnik lahko v ta namen zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti določen najnižji letni promet, vključno z določenim najnižjim prometom na področju, zajetem v javnem naročilu. Naročnik lahko poleg tega zahteva, da mu gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer razmerje med sredstvi in obveznostmi. Naročnik lahko prav tako zahteva ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja.
(6)Če naročnik zahteva najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti, ta ne sme presegati dvakratne ocenjene vrednosti javnega naročila, razen v ustrezno utemeljenih primerih, ki se na primer nanašajo na posebna tveganja, povezana z naravo gradenj, storitev ali blaga. Naročnik mora glavne razloge za takšno zahtevo navesti v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila ali posameznem poročilu iz 105. člena tega zakona.
(7)Razmerje med sredstvi in obveznostmi, ki izhaja iz informacij o letnih računovodskih izkazih gospodarskega subjekta, lahko naročnik upošteva, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi metode in pogoje, ki se pri tem uporabijo. Te metode in pogoji morajo biti transparentni, objektivni in nediskriminatorni.
(8)Kadar je javno naročilo razdeljeno na sklope, se ta člen uporablja za vsak posamezni sklop. Če se ponudniku odda več sklopov, ki se izvajajo sočasno, lahko naročnik določi najnižji letni promet, ki ga morajo imeti gospodarski subjekti za posamezno skupino sklopov.
(9)Če se javna naročila na podlagi okvirnega sporazuma oddajo po ponovnem odpiranju konkurence, se zahtevani najvišji letni promet iz šestega odstavka tega člena izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo izvajala sočasno, če to ni znano, pa na podlagi ocenjene vrednosti okvirnega sporazuma. Pri dinamičnih nabavnih sistemih se zahtevani najvišji letni promet izračuna na podlagi pričakovanega največjega obsega posameznih naročil, ki se bodo oddala v okviru tega sistema.
(10)Glede tehnične in strokovne sposobnosti lahko naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Naročnik lahko domneva, da gospodarski subjekt nima zahtevanih strokovnih sposobnosti, če naročnik pri gospodarskem subjektu zasledi nasprotje interesov, ki bi lahko negativno vplivali na izvedbo javnega naročila.
(11)Pri javnem naročanju gradenj, storitev ali blaga, za katero je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik strokovno sposobnost gospodarskih subjektov, da izvedejo gradnje, storitve ali inštalacijska dela, oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost.
(12)Naročnik v obvestilu o javnem naročilu ali povabilu k potrditvi interesa, če se uporabi kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, pa tudi v periodičnem informativnem obvestilu, navede zahtevane pogoje za sodelovanje, ki so lahko izraženi kot najnižja stopnja usposobljenosti, vključno z ustreznimi dokazili.
- UPRS Sodba I U 1445/2022-53Upravno sodišče RS · 2023
Po presoji sodišča se je tožnik v postopku pravnega varstva v zvezi s predmetnih javnim naročilom lahko izjavil o vseh pravno relevantnih dejstvih v zvezi z (ne)izpolnjevanjem pogojev podizvajalca, ki ga je nominiral izbrani ponudnik. Tožnik pa tudi v tožbi ni izkazal, kako naj bi kršitev pravil o (ne)razkritju poslovne skrivnosti vplivala na njegovo pravico do izjave in uveljavljanja pravnega varstva v zadevnem postopku oddaje javnega naročila ter posledično na zakonitost zadevnega postopka oddaje javnega naročila. Zato je sodišče tožbeni ugovor v zvezi s kršitvijo načela transparentnosti zaradi omejitve vpogleda tožnika v navedeni pooblastili za izvajanje požarnega varovanja zavrnilo kot neutemeljenega. Toženka je z razlago, da v konkretni zadevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni izhajala zahteva, da bi moral biti tisti subjekt, ki v ponudbi zagotavlja VNC, naveden tudi v pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja kot izvajalec tehničnega požarnega varovanja, zmotno uporabila materialno pravo (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah ni navedel nobenih dejstev niti ni ponudil nobenih dokazov
- UPRS Sodba I U 627/2022-38Upravno sodišče RS · 2023
Sodišče potrjuje zavzeto stališče toženke, da ni bilo potrebno ugotavljanje, ali je naročnik utemeljeno po pravilih o poslovni skrivnosti zakril posamezne podatke, kajti tožnik je bil že z odločitvijo o oddaji javnega naročila seznanjen z vsemi temi podatki, zaradi česar tudi morebitna naročnikova kršitev v zvezi z zakritjem posameznih podatkov tožnika ni v ničemer ovirala pri vložitvi zahtevka za revizijo.
- UPRS Sodba I U 631/2022-21Upravno sodišče RS · 2022
Upoštevaje naravo stvari so namreč lahko predmet pogodbe, ki še ni v celoti izpolnjena, različne vrste storitev, med katerimi pa so posamezne vrste storitev, ki tvorijo funkcionalno celoto, lahko zaključene, v tem primeru torej kabelska kanalizacija za elektroenergetske vode. Zato si je tožnik sporno določbo razpisne dokumentacije upravičeno razlagal na način, ki je ravno tako mogoč. Če naj bi bil referenčni pogoj zgolj v celoti izpolnjena pogodba, bi naročnik to na transparenten in pregleden način zahteval tako, da bi npr. zapisal:„ Naročnik bo upošteval le tiste reference, pri katerih je ponudnik zaključil vsa pogodbena dela (podpisan zapisnik o strokovnem tehničnem prevzemu)“ in ne bi za uporabljenim veznikom še posebej navajal zaključenih storitev ter ne bi omenjal še drugih dokazil poleg primopredajnega zapisnika. Ne gre namreč prezreti, da je naročnik tudi s tem, ko je določil, s čim se dokazujejo zaključena dela, omogočil razumevanje, da izpolnjevanja referenčnega pogoja ne omogoča le zapisnik o prevzemu del ampak tudi druga dokazila.
Povezano: sklici 4 · EU 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 24. 10. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- UPRS Sodba I U 1445/2022-53Upravno sodišče RS · 24. 10. 2023
Po presoji sodišča se je tožnik v postopku pravnega varstva v zvezi s predmetnih javnim naročilom lahko izjavil o vseh pravno relevantnih dejstvih v zvezi z (ne)izpolnjevanjem pogojev podizvajalca, ki ga je nominiral izbrani ponudnik. Tožnik pa tudi v tožbi ni izkazal, kako naj bi kršitev pravil o (ne)razkritju poslovne skrivnosti vplivala na njegovo pravico do izjave in uveljavljanja pravnega varstva v zadevnem postopku oddaje javnega naročila ter posledično na zakonitost zadevnega postopka oddaje javnega naročila. Zato je sodišče tožbeni ugovor v zvezi s kršitvijo načela transparentnosti zaradi omejitve vpogleda tožnika v navedeni pooblastili za izvajanje požarnega varovanja zavrnilo kot neutemeljenega. Toženka je z razlago, da v konkretni zadevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni izhajala zahteva, da bi moral biti tisti subjekt, ki v ponudbi zagotavlja VNC, naveden tudi v pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja kot izvajalec tehničnega požarnega varovanja, zmotno uporabila materialno pravo (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah ni navedel nobenih dejstev niti ni ponudil nobenih dokazov
- UPRS Sodba I U 627/2022-38Upravno sodišče RS · 31. 5. 2023
Sodišče potrjuje zavzeto stališče toženke, da ni bilo potrebno ugotavljanje, ali je naročnik utemeljeno po pravilih o poslovni skrivnosti zakril posamezne podatke, kajti tožnik je bil že z odločitvijo o oddaji javnega naročila seznanjen z vsemi temi podatki, zaradi česar tudi morebitna naročnikova kršitev v zvezi z zakritjem posameznih podatkov tožnika ni v ničemer ovirala pri vložitvi zahtevka za revizijo.
- UPRS Sodba I U 631/2022-21Upravno sodišče RS · 17. 8. 2022
Upoštevaje naravo stvari so namreč lahko predmet pogodbe, ki še ni v celoti izpolnjena, različne vrste storitev, med katerimi pa so posamezne vrste storitev, ki tvorijo funkcionalno celoto, lahko zaključene, v tem primeru torej kabelska kanalizacija za elektroenergetske vode. Zato si je tožnik sporno določbo razpisne dokumentacije upravičeno razlagal na način, ki je ravno tako mogoč. Če naj bi bil referenčni pogoj zgolj v celoti izpolnjena pogodba, bi naročnik to na transparenten in pregleden način zahteval tako, da bi npr. zapisal:„ Naročnik bo upošteval le tiste reference, pri katerih je ponudnik zaključil vsa pogodbena dela (podpisan zapisnik o strokovnem tehničnem prevzemu)“ in ne bi za uporabljenim veznikom še posebej navajal zaključenih storitev ter ne bi omenjal še drugih dokazil poleg primopredajnega zapisnika. Ne gre namreč prezreti, da je naročnik tudi s tem, ko je določil, s čim se dokazujejo zaključena dela, omogočil razumevanje, da izpolnjevanja referenčnega pogoja ne omogoča le zapisnik o prevzemu del ampak tudi druga dokazila.