7. člen ZJN-3

Glede na določbe ZON, ki opredeljujejo vlogo ZRSVN in drugih upravljavcev zavarovanih območij, je sodelovanje upravljavcev zavarovanih območij sicer potrebno pri vsakem posegu v tako območje, oblika in obseg tega sodelovanja pa sta odvisna od narave in teže posega. Nenazadnje ZON ureja tudi kdaj, v katerih postopkih in pod kakšnimi pogoji se presoja sprejemljivost posegov v naravo (33.a člena). ZON pa v 118. členu izrecno določa, da interese ohranjanja narave v upravnih in sodnih postopkih zastopa ZRSVN. To pomeni, da ne glede na naravo in težo posega, predvidenega s projektom, ta sam po sebi ne terja projektnega sodelovanja ZRSVN na Javnem razpisu za sofinanciranje projekta, ki vključuje tak poseg. Ni dvoma, da je območje Natura 2000 po ZON posebno varstveno območje (33. člen). Ta območja določi Vlada po predhodnem mnenju lokalnih skupnosti, določi pa tudi varstvene cilje na teh območjih ter predpiše varstvene usmeritve za ohranitev ali doseganje ugodnega stanja vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov ter zagotavlja njihovo varstvo z ukrepi varstva naravnih vrednot. Ohranjanje posebnih varstvenih območij se zagotavlja tudi z ukrepi po drugih predpisih, kamor se uvršč

Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Torej, da je stranka lahko v zmoti morata biti izpolnjena dva pogoja: zmota mora biti bistvena in stranka v zmoti mora pri sklenitvi pogodbe ravnati v skladu s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

Glede na razlikovanje med pojmoma kandidat in ponudnik je treba po presoji sodišča 90. člen ZJN-3 razlagati tako, da mora naročnik o priznanju sposobnosti sprejeti samostojno odločitev, ne pa o tem odločati šele v odločitvi o oddaji javnega naročila. V nasprotju z določbami ZJN-3 je ravnanje tožnika, ki je o priznanju sposobnosti in oddaji javnega naročila odločil v Odločitvi o izidu javnega naročila.

Neutemeljeno je zatrjevanje kršitve načela enakopravne obravnave ponudnikov po 7. členu ZJN-3 in načela enakosti, ki ga določa 12. člen ZJZP. Kolikor bi tožena stranka obravnavala prijavitelje različno, bi to pomenilo kršitev načela enakosti, kot tudi neenako obravnavati kandidatov, ki so v bistveno različnem pravnem ali dejanskem položaju. V obravnavanem primeru pa so za vse prijavitelje, tudi za tožnika, veljali enaki pogoji in merila oziroma je bila zagotovljena enakopravna obravnava prijaviteljev Javnega razpisa. Tožnik pa tudi ni izkazal zatrjevanih kršitev oziroma kršitev u stvarjanja okoliščin, ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo ponudnikov, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.

Z javnim razpisom se dodeljujejo javna sredstva, zato je toženka dolžna pri tem zagotoviti, da so pravila za delitev teh sredstev jasna in znana vnaprej. V tem smislu je treba razumeti tudi načeli transparentnosti in enakopravne obravnave.