6. člen ZJN-3

Jezikovna razlaga 17. člena ZJN-3 pokaže, da se pravila za javno naročanje na infrastrukturnem področju ne uporabljajo za katerekoli dejavnosti v zvezi z izkoriščanjem geografskega območja, temveč je določen tudi namen tega izkoriščanja, ki je v tem, da se prevoznikom po morju zagotavlja pristaniška infrastruktura. Takšno stališče podpira tudi namenska razlaga relevantnih zakonskih določb, katerih namen je, da se pravila javnega naročanja na infrastrukturnem področju prenesejo na pravno osebo, ki opravlja pristaniško dejavnost, samo v tistem obsegu, za katerega ji je država podelila posebne ali izključne pravice. Pri presoji katere pravice je država prenesla na obdolženo pravno osebo, pa je sodišče prve stopnje namensko razlago relevantnih določb pravilno dopolnilo tudi z razlago 32. člena PZ. Iz povzete razlage relevantnih določb pritožbeno sodišče zagovarja stališče, da za obdolženo pravno osebo na podlagi 17. člena ZJN-3 veljajo pravila javnega naročanja za dejavnosti, katerih namen je prevoznikom po morju zagotoviti pristaniško infrastrukturo, da lahko pravna oseba prevoznikom izpolni pogodbeno obveznost pretovora kot svojo pridobitno dejavnost, ki jo opravlja na

Stranka, ki je v zmoti, lahko zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote, razen če pri njeni sklenitvi ni ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Torej, da je stranka lahko v zmoti morata biti izpolnjena dva pogoja: zmota mora biti bistvena in stranka v zmoti mora pri sklenitvi pogodbe ravnati v skladu s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu.

Upoštevaje naravo stvari so namreč lahko predmet pogodbe, ki še ni v celoti izpolnjena, različne vrste storitev, med katerimi pa so posamezne vrste storitev, ki tvorijo funkcionalno celoto, lahko zaključene, v tem primeru torej kabelska kanalizacija za elektroenergetske vode. Zato si je tožnik sporno določbo razpisne dokumentacije upravičeno razlagal na način, ki je ravno tako mogoč. Če naj bi bil referenčni pogoj zgolj v celoti izpolnjena pogodba, bi naročnik to na transparenten in pregleden način zahteval tako, da bi npr. zapisal:„ Naročnik bo upošteval le tiste reference, pri katerih je ponudnik zaključil vsa pogodbena dela (podpisan zapisnik o strokovnem tehničnem prevzemu)“ in ne bi za uporabljenim veznikom še posebej navajal zaključenih storitev ter ne bi omenjal še drugih dokazil poleg primopredajnega zapisnika. Ne gre namreč prezreti, da je naročnik tudi s tem, ko je določil, s čim se dokazujejo zaključena dela, omogočil razumevanje, da izpolnjevanja referenčnega pogoja ne omogoča le zapisnik o prevzemu del ampak tudi druga dokazila.

Glede na razlikovanje med pojmoma kandidat in ponudnik je treba po presoji sodišča 90. člen ZJN-3 razlagati tako, da mora naročnik o priznanju sposobnosti sprejeti samostojno odločitev, ne pa o tem odločati šele v odločitvi o oddaji javnega naročila. V nasprotju z določbami ZJN-3 je ravnanje tožnika, ki je o priznanju sposobnosti in oddaji javnega naročila odločil v Odločitvi o izidu javnega naročila.

Od izdaje izpodbijanega sklepa na strani toženke prišlo do sprememb pri tolmačenju 14. člena ZPVPJN. Toženka je glede na sodbo SEU št. C-771/19 z dne 24. 3. 2021 sprejela novo stališče št. 900-4/2008-437 z dne 22. 4. 2021. Po tem stališču je treba vlagatelju, četudi v postopku pravnega varstva ni izkazal naročnikovih kršitev pri zavrnitvi svoje ponudbe, priznati aktivno legitimacijo za izpodbijanje odločitve o oddaji naročila izbranemu ponudniku.

Z javnim razpisom se dodeljujejo javna sredstva, zato je toženka dolžna pri tem zagotoviti, da so pravila za delitev teh sredstev jasna in znana vnaprej. V tem smislu je treba razumeti tudi načeli transparentnosti in enakopravne obravnave.