35. člen ZJN-3

Da naj bi bili tonerji izbranega ponudnika neustrezni, tožnik ugovarja prepozno, tega, da sama s strani izbranega ponudnika predložena dokazila ne dokazujejo njihove ustreznosti, pa tožnik pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi ni uveljavljal. Pravzaprav to prvič posredno navaja šele v prvi pripravljalni vlogi, vloženi v tem upravnem sporu, ko se sklicuje na konflikt interesov na strani izbranega ponudnika, ki je predložil lastna potrdila. Vendar je to glede na prekluzivni rok za vložitev tožbe v upravnem sporu prepozno.

Tožnik je vložil izpodbojno tožbo zoper del odločbe, ki mu je v korist. Ker je očitno, da za izpodbijanje takega dela nima pravnega interesa, je sodišče s tem povezano tožbo v tem obsegu zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkovo postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence. Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih. Ker izpodbijana odločba tožene stranke takšne obrazložitve ne vsebuje, saj se ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti, je obrazložitev izpodbijane odločitve bistveno pomanjkljiva in je zato ni mogoče preizkusiti.

Po presoji sodišča se je tožnik v postopku pravnega varstva v zvezi s predmetnih javnim naročilom lahko izjavil o vseh pravno relevantnih dejstvih v zvezi z (ne)izpolnjevanjem pogojev podizvajalca, ki ga je nominiral izbrani ponudnik. Tožnik pa tudi v tožbi ni izkazal, kako naj bi kršitev pravil o (ne)razkritju poslovne skrivnosti vplivala na njegovo pravico do izjave in uveljavljanja pravnega varstva v zadevnem postopku oddaje javnega naročila ter posledično na zakonitost zadevnega postopka oddaje javnega naročila. Zato je sodišče tožbeni ugovor v zvezi s kršitvijo načela transparentnosti zaradi omejitve vpogleda tožnika v navedeni pooblastili za izvajanje požarnega varovanja zavrnilo kot neutemeljenega. Toženka je z razlago, da v konkretni zadevi iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ni izhajala zahteva, da bi moral biti tisti subjekt, ki v ponudbi zagotavlja VNC, naveden tudi v pooblastilu za izvajanje požarnega varovanja kot izvajalec tehničnega požarnega varovanja, zmotno uporabila materialno pravo (1. točka prvega odstavka 27. člena ZUS-1). Tožnik v tožbi in nadaljnjih pripravljalnih vlogah ni navedel nobenih dejstev niti ni ponudil nobenih dokazov

Sodišče potrjuje zavzeto stališče toženke, da ni bilo potrebno ugotavljanje, ali je naročnik utemeljeno po pravilih o poslovni skrivnosti zakril posamezne podatke, kajti tožnik je bil že z odločitvijo o oddaji javnega naročila seznanjen z vsemi temi podatki, zaradi česar tudi morebitna naročnikova kršitev v zvezi z zakritjem posameznih podatkov tožnika ni v ničemer ovirala pri vložitvi zahtevka za revizijo.

Postopek dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ je ločen od postopka dostopa do dokumentov po ZJN-3 in v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se dostop do zahtevanih informacij (že zbranih ponudnikov) dovoli, da gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca in zatoni mogoče uveljavljati izjeme varstva poslovne skrivnosti, lahko pa se zavrne dostop, če zahtevani podatki obsegajo posamezne osebne podatke. V luči kolizije načela transparentnosti, javnosti in načela zaupnosti je Sodišče EU že presodilo, da je varstno zaupnosti iz Direktive 2014/24 širše od varstva, ki se nanaša le na poslovne skrivnosti. Breme ohranitve podatkov kot zaupnih, pa je naročnik dolžan ne samo obrazložiti, ampak neizbranemu ponudniku, ki te podatke zahteva, v nevtralni obliki posredovati, če je to mogoče.

Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence.

Pomembno je, da naročniki ne razkrivajo podatkov o postopkih oddaje javnih naročil, ki bi jih bilo mogoče v tekočih ali nadaljnjih postopkih oddaje uporabiti za izkrivljanje konkurence. To stališče je relevantno tudi za obravnavano zadevo, ko prosilec zahteva informacijo javnega značaja, ki izvira iz zaključenega postopka javnega naročila. Da lahko organ pri odločanju o taki zahtevi zaščiti pravice prosilca in zavezancev, na katere se nanašajo zahtevane informacije, mora pretehtati vpliv posameznega načela ali pravila na konkretni postopek. Ščitenju pravice do transparentnega postopka in pravice do zaupnosti pa je namenjena obrazložitev odločbe, v kateri mora organ navesti razloge, zaradi katerih meni, da so informacije, za dostop do katerih prosi, zaupne, oziroma zakaj njihovo razkritje ne bo imelo vpliva na konkurenčnost izbranega ponudnika v tekočih in bodočih javnih naročilih, kot je trdil tožnik. Ker izpodbijana odločba toženke takšne obrazložitve ne vsebuje, na kar utemeljeno in večkrat opozori tudi tožnik, saj se toženka ni opredelila do ugovorov tožnika glede posega v njegove konkurenčne prednosti niti ni opravila testa sorazmernosti posega v različne soobstoječe pravice

Postopek po ZDIJZ je samostojen postopek, ločen od postopka javnega naročanja po ZJN-3. Prosilec je navedena dva dokumenta zahteval v postopku dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ, v katerem velja načelo prostega dostopa v skladu s prvim odstavkom 5. člena tega zakona, po katerem so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. To pomeni, da je toženka v izpodbijani odločbi ravnala pravilno, ko je prvostopenjskemu organu z izpodbijano odločbo naložila, da prosilcu v okviru predmetnega postopka po ZDIJZ omogoči vpogled v navedena dokumenta. Podatki, katerih razkritje zahteva prosilec po ZDIJZ v tem postopku, to so navedeni dokumenti iz tehnične dokumentacije za avtomatsko puško Heckler & Koch GmbH G36K, predstavljajo specifikacijo ponujenega blaga oziroma podatke, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe v okviru drugih meril in so tako po zakonu (prej citiranem drugem odstavku 35. člena ZJN-3) javni. S predloženimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih tehničnih značilnosti ponujenega blaga ponudniki dokazujejo, da blago ustreza zahtevam iz razpisne dokumentacije. Iz povedanega sledi, da gre za podatke, ki so vplivali na razvrstite