27. člen ZZSDT

Strankam v upravnem postopku mora biti omogočeno, da se seznanijo s celotno vsebino soglasja kot akcesornega akta, saj se sicer ne morejo izjaviti o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za odločitev, kot to zahtevata 9. člen ZUP in 22. člen Ustave RS. Organ, ki izda odločbo, se mora do soglasja kot akcesornega akta opredeliti tudi v obrazložitvi odločbe, saj se lahko izdana odločba izpodbija tudi iz razloga pomanjkljivosti samega soglasja, zato mora biti stranki dokument, s katerim organ poda soglasje oz. nesoglasje, osebno vročen in zgolj seznanitev z „izidom“ v obliki pisnega obvestila ne zadošča.

Po proučitvi podatkov in listin upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita. Iz podatkov v spisu je namreč razvidno, da je tožena stranka dne 10. 11. 2017 prejela akt ZRSZ, št. 20170024526, označen kot ne izdaja soglasja za zastopnika, v katerem navaja, da izdaja soglasja ni možna in se soglasje ne izda, ker niso izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izdajo soglasja iz 27. člena ZZSDT. Iz vpogleda v uradno evidenco FURS je namreč razvidno, da delodajalec vlagatelja na dan vložitve vloge 27. 9. 2017 nima poravnanih zapadlih davčnih obveznosti, kar pomeni, da niso bili izpolnjeni predpisani pogoji iz 27. člena ZZSDT, natančneje iz 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT.

Določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT je bila spremenjena tako, da sedaj kot pogoj za podajo soglasja določa, da je naročnik dela ali delodajalec za dohodke iz delovnega razmerja za zadnjih šest mesecev pred mesecem vložitve vloge ali za čas poslovanja, če je ta krajši od 6 mesecev, predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja, če je zaposloval delavce, in nima neporavnanih zapadlih davčnih obveznosti. S takšno določbo se vlagatelju omogoča, da pogoj vseh poravnanih zapadlih davčnih obveznosti izpolni še v teku postopka. Glede na tako spremenjeno zakonsko določbo, ki se v obravnavanem, še nepravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju predhodne ureditve uporabi kot za stranko ugodnejša, bi lahko po mnenju sodišča ugovor tožeče stranke in priložene listine, iz katerih izhaja, da naj bi imel delodajalec tožeče stranke poravnane vse zapadle davčne obveznosti že v času izdaje soglasja Zavoda, lahko vodili do drugačne odločitve v zadevi.

Določba 2. točke drugega odstavka 27. člena ZZSDT je bila spremenjena tako, da se vlagatelju omogoča, da pogoj vseh poravnanih davčnih obveznosti izpolni še v teku postopka. Glede na tako spremenjeno zakonsko določbo - ki se v obravnavanem, še nepravnomočno končanem postopku, ob upoštevanju prehodne ureditve, uporabi kot za stranko ugodnejša - bi podatki oziroma listine v spisih zadeve, ki kažejo na to, da je tožničin delodajalec imel poravnane vse zapadle davčne obveznosti in to še preden je Zavod za zaposlovanje Upravni enoti sporočil, da ne podaja soglasja za zastopnika, lahko vodili do drugačne odločitve v zadevi.

Glede na ključno ugotovitev Zavoda v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe, da pritožnik nima poravnanih davčnih obveznosti na dan vložitve vloge (čemur pritožnik tudi v pritožbi ne oporeka), Vrhovno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje o pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločitve, ki temelji na navedeni zakonski ureditvi, ter o neutemeljenosti tožbenih ugovorov.

Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ni izdal soglasja k podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve tožnika pri delodajalcu. Vendar pa glede na specifično ureditev, ko gre za postopek odločanja o podaljšanju enotnega dovoljenja za namen zaposlitve, soglasje Zavoda ni nujno potrebno.

Za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo morajo biti izpolnjeni z zakonom predpisani pogoji, med temi pa je tudi soglasje, ki ga pristojni organ izda po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (drugi odstavek 37. člena ZTuj-2), to je po ZZSDT. Če soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja ni podano zaradi neizpolnjevanja pogojev po ZZSDT, se prošnja za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja zavrne (četrti odstavek 37a. člena ZTuj-2).

Za izdajo soglasja in s tem za izdajo oziroma podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca mora biti izpolnjen pogoj, da delodajalec ob vložitvi vloge ni imel neporavnanih zapadlih obveznosti. Morebitno dejstvo, da je pritožnik sam poravnal davčne obveznosti, ne pomeni, da je imel njegov delodajalec na dan vložitve vloge poravnane zapadle davčne obveznosti.

V konkretnem primeru niso kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji za izdajo zaprošenega enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tožnika kot zastopnika (generalnega direktorja) gospodarske družbe. To pa je navezna okoliščina, ki daje zadostno podlago za zaključek, da tožniku ni mogoče izdati zaprošenega dovoljenja glede na to, da morajo biti vsi predpisani zakonski pogoji kumulativno izpolnjeni bodisi za izdajo, kakor tudi za vsako podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tujca v Republiki Sloveniji, in sicer ves čas med trajanjem veljavnosti dovoljenja za prebivanje in delo tujca. Tožnik zato tudi ne more uspeti s tožbenimi navedbami, da je imel on sam poravnane vse zapadle davke in prispevke na dan izdaje izpodbijane odločbe, saj bi moral navedeni pogoj izpolnjevati tudi njegov delodajalec v času vložitve prošnje za izdajo enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tožnika, ki pa ga tožnikov delodajalec ni izpolnjeval, kar med strankama ni sporno.