Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3)

Ta zakon določa:

1.      pogoje za ustanovitev družb za upravljanje;

2.      pogoje in način opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov;

3.      prenos storitev upravljanja investicijskih skladov na druge osebe;

4.      pogoje trženja enot kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (v nadaljnjem besedilu: KNPVP) v Republiki Sloveniji in pogoje trženja enot KNPVP, oblikovanih v Republiki Sloveniji, v državi članici ali tretji državi;

5.      vrste KNPVP, pogoje za njihovo oblikovanje in način njihovega poslovanja;

6.      nadzor nad opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov in nadzor nad poslovanjem KNPVP;

7.      sodelovanje med nadzornimi organi.

(1)S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo naslednje direktive Evropske unije:

1.      Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2021/2261 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2021 o spremembi Direktive 2009/65/ES glede uporabe dokumentov s ključnimi podatki s strani družb za upravljanje kolektivnih naložbenih podjemov za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 455 z dne 20. 12. 2021, str. 15), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES);

2.      Direktiva Komisije 2010/44/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede nekaterih določb o združitvah skladov, centralno-napajalnih strukturah in postopku priglasitve (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 28; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/44/EU);

3.      Direktiva Komisije št. 2010/43/EU z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta o organizacijskih zahtevah, navzkrižjih interesov, poslovanju, obvladovanju tveganja ter vsebini sporazuma med depozitarjem in družbo za upravljanje (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 42; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2010/43/EU);

4.      Direktiva 2013/14/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o spremembi Direktive 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje, Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) in Direktive 2011/61/EU o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov v zvezi s prevelikim zanašanjem na bonitetne ocene (UL L št. 145 z dne 31. 5. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Direktivo (EU) 2016/2341 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L št. 354 z dne 23. 12. 2016, str. 37), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2013/14/EU) v delu, v katerem se nanaša na družbe za upravljanje;

5.      Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L št. 174 z dne 1. 7. 2011, str. 1;), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L št. 347 z dne 28. 12. 2017, str. 35), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/61/EU), v delu, v katerem se nanaša na upravljavce alternativnih investicijskih skladov, ki javno zbirajo premoženje;

6.      Direktiva (EU) 2019/1160 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2011/61/EU v zvezi s čezmejno distribucijo kolektivnih naložbenih podjemov (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 106; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2019/1160/EU) v delu, ki se nanaša na družbe za upravljanje;

7.      Direktiva (EU) 2019/2162 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o izdajanju kritih obveznic in javnem nadzoru kritih obveznic ter o spremembi direktiv 2009/65/ES in 2014/59/EU (UL L št. 328 z dne 18. 12. 2019, str. 29) v delu, ki se nanaša na družbe za upravljanje;

8.      Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnem nadzoru investicijskih podjetij ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L št. 314 z dne 5. 12. 2019, str. 64), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L št. 405 z dne 2. 12. 2020, str. 84), v delu, ki se nanaša na družbe za upravljanje.

(2)S tem zakonom se podrobneje ureja izvajanje naslednjih uredb Evropske unije:

1.      Uredba Komisije (EU) št. 583/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s ključnimi podatki za vlagatelje in pogoji, ki jih je treba izpolniti pri posredovanju ključnih podatkov za vlagatelje ali prospekta na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali na spletni strani (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 583/2010/EU);

2.      Uredba Komisije (EU) št. 584/2010 z dne 1. julija 2010 o izvajanju Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obliko in vsebino standardnega uradnega obvestila in potrdila KNPVP, uporabo elektronske komunikacije med pristojnimi organi za namene obveščanja in postopki za preverjanje na kraju samem ali preiskavo ter izmenjavo informacij med pristojnimi organi (UL L št. 176 z dne 10. 7. 2010, str. 16; v nadaljnjem besedilu: Uredba 584/2010/EU);

3.      Uredba (EU) št. 345/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih tveganega kapitala (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1156 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) št. 1286/2014 (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 345/2013/EU);

4.      Uredba (EU) št. 346/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o evropskih skladih za socialno podjetništvo (UL L št. 115 z dne 25. 4. 2013, str. 18), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1156 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) št. 1286/2014 (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 55), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 346/2013/EU);

5.      Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/438 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2009/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi depozitarjev (UL L št. 78 z dne 24. 3. 2016, str. 11), zadnjič spremenjena z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/1619 z dne 12. julija 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) 2016/438 v zvezi z dolžnostmi depozitarja glede hrambe (UL L št. 271 z dne 30. 10. 2018, str. 6) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 438/2016/EU).

(1)Posamezne kratice, uporabljene v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1.      ESMA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za vrednostne papirje in trge, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 84; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1095/2010/EU);

2.      EBA je Evropski nadzorni organ – Evropski bančni organ, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 12);

3.      EIOPA je Evropski nadzorni organ – Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/79/ES (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 48);

4.      ESBR je Evropski odbor za sistemska tveganja, ustanovljen z Uredbo (EU) št. 1092/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L št. 331 z dne 15. 12. 2010, str. 1).

(2)Pojmi:

1.      banka, banka države članice in banka tretje države imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja bančništvo;

2.      Direktiva 2004/39/ES, investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, centralna depotna družba, upravljavec organiziranega trga, finančni posrednik, organizirani trg in finančni instrument imajo enak pomen kot v zakonu, ki ureja trg finančnih instrumentov (v nadaljnjem besedilu: ZTFI-1);

3.      zavarovalnica in pozavarovalnica imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja finančne konglomerate;

4.      premoženje in obveznosti imata enak pomen kot v zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, razen, če za posamezen primer ta zakon ne določa drugače;

5.      kreditna institucija ima enak pomen kot v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 153).

(3)Agencija je Agencija za trg vrednostnih papirjev po ZTFI-1.

(1)Država članica je država članica Evropske unije ali država podpisnica Sporazuma o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (UL L št. 1 z dne 3. 1. 1994, str. 3).

(2)Tretja država je država, ki ni država članica.

(3)Oseba posamezne države je fizična oseba, ki ima v tej državi prebivališče, in pravna oseba, ki ima na območju te države sedež.

(1)Investicijski sklad je kolektivni naložbeni podjem, katerega edini namen je, da zbira premoženje vlagateljev in ga v skladu z vnaprej določeno naložbeno politiko nalaga v različne vrste naložb v izključno korist imetnikov enot tega investicijskega sklada.

(2)Investicijski sklad je KNPVP ali alternativni investicijski sklad (v nadaljnjem besedilu: AIS).

(3)Če se KNPVP države članice upravlja sam, se določbe tega zakona, ki se nanašajo na družbo za upravljanje države članice, uporabljajo neposredno za KNPVP.

(4)Agencija podrobneje določi ključne elemente, ki jih mora izpolnjevati kolektivni naložbeni podjem iz prvega odstavka tega člena, da šteje za investicijski sklad.

(5)Pojem investicijski sklad se v nadaljnjih določbah tega zakona nanaša izključno na KNPVP, razen če ta zakon izrecno določa drugače.

(6)Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki ga nadzira Agencija in ki je organiziran kot ločeno premoženje, v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem, šteje za premoženje vlagateljev. Če ta ali drug zakon ne določa, da se v primeru stečaja upravljavca investicijskega sklada, opravi prisilni prenos upravljanja investicijskega sklada, se v stečajnem postopku sredstva takega investicijskega sklada razdelijo med vlagatelje v ta investicijski sklad v skladu s pravili, ki veljajo za odkup ali izplačilo enot investicijskega sklada.

(1)KNPVP je investicijski sklad, ki premoženje zbira javno in:

1.      katerega enote je mogoče na zahtevo imetnika oziroma imetnice (v nadaljnjem besedilu: imetnik) unovčiti in izplačati iz sredstev sklada, oziroma investicijski sklad, za katerega je kako drugače ustrezno zagotovljeno, da je cena, po kateri se z njegovo enoto trguje na organiziranem trgu, ves čas enaka njeni izračunani vrednosti oziroma se od nje bistveno ne razlikuje,

2.      katerega edini namen je nalaganje sredstev v vrednostne papirje in druge likvidne finančne naložbe po načelih razpršitve tveganj, in

3.      ki je ustanovljen ter upravljan v skladu s 4., 6., 7., 8. in 9. poglavjem tega zakona oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES.

(2)AIS je vsak investicijski sklad, ki ni KNPVP, ne glede na to, ali premoženje zbira javno ali nejavno.

(3)KNPVP ne sme spremeniti pravil upravljanja tako, da bi postal alternativni investicijski sklad.

(črtan)

(1)V Republiki Sloveniji se lahko oblikujeta naslednji obliki KNPVP:

1.      vzajemni sklad in

2.      krovni sklad.

(1)Vzajemni sklad je KNPVP, katerega poslovanje je usklajeno s 7. poglavjem tega zakona.

(2)Krovni sklad je vzajemni sklad, sestavljen iz dveh ali več podskladov, katerega poslovanje je usklajeno z 8. poglavjem tega zakona.

(črtan)

(črtan)

(1)Agencija določi podrobnejše tipe KNPVP glede na splošne značilnosti njihovih naložb.

(2)Agencija podrobneje določi razdelitev in poimenovanje vrst KNPVP glede na posebnosti naložb, v katere ima sklad naložena svoja sredstva, oziroma glede na tehnike upravljanja sredstev, ki jih sklad uporablja za namene učinkovitega upravljanja naložb.

(1)Družba za upravljanje je pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki opravlja storitve upravljanja KNPVP na podlagi dovoljenja Agencije po tem zakonu.

(2)Matična država družbe za upravljanje je Republika Slovenija.

(3)Država članica gostiteljica družbe za upravljanje je država članica, razen Republike Slovenije, v kateri ima družba za upravljanje podružnico oziroma neposredno opravlja storitve upravljanja KNPVP.

(1)Družba za upravljanje države članice je pravna oseba s sedežem v državi članici, ki ni Republika Slovenija, ki opravlja storitve upravljanja KNPVP na podlagi dovoljenja pristojnega nadzornega organa države članice.

(2)Matična država članica družbe za upravljanje države članice je država članica, v kateri ima ta družba za upravljanje sedež.

(1)Podružnica družbe za upravljanje države članice je poslovna enota družbe za upravljanje države članice, ki je ločena od sedeža matične družbe za upravljanje države članice, ni pravna oseba in opravlja storitve, za katere je pridobila dovoljenje družba za upravljanje države članice.

(2)Če je družba za upravljanje države članice sočasno ustanovila na območju Republike Slovenije več podružnic, se štejejo kot ena podružnica, pri čemer se v prijavi za vpis v register in v firmi podružnice označi, katera podružnica je na območju Republike Slovenije glavna.

(1)Skrbnik je skrbnik premoženja KNPVP, ki izpolnjuje pogoje iz 6.3.1. pododdelka tega zakona.

Kvalificirani delež je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

1.      najmanj 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 10 odstotni delež v kapitalu te pravne osebe ali

2.      delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 10 odstotkov, vendar mu že ta omogoča pomemben vpliv na upravljanje te pravne osebe.

Tesna povezanost je položaj, pri katerem sta dve ali več fizičnih ali pravnih oseb povezani na enega od naslednjih načinov:

1.      z udeležbo, kot je določena v 1. točki 20. člena tega zakona,

2.      z obvladovanjem,

3.      tako, da vse obvladuje ista tretja oseba.

(1)Povezane osebe po tem zakonu so pravno samostojne osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali kako drugače povezane tako, da zaradi navedenih povezav skupno oblikujejo poslovno politiko in delujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju oziroma tako, da poslovanje ene osebe oziroma njeni rezultati poslovanja lahko pomembno vplivajo na poslovne rezultate oziroma poslovanje druge osebe.

(2)Za povezane osebe po tem zakonu se štejejo zlasti osebe, ki so povezane:

1.      kot ožji družinski člani;

2.      tako, da je ena oseba oziroma so osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka, skupaj, posredno ali neposredno udeležene pri drugi osebi;

3.      tako, da je v obeh osebah udeležena ista oseba oziroma osebe, ki se štejejo za povezane po prejšnjem odstavku in po drugih točkah tega odstavka;

4.      tako, da sestavljajo pogodbeni koncern ali koncern z razmerjem enakopravnosti po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1);

5.      kot člani uprave ali člani nadzornega sveta oziroma člani upravnega odbora z družbo, v kateri opravljajo to funkcijo oziroma v kateri so zaposleni, in ožji družinski člani te osebe.

(3)Ožji družinski član pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe:

-        njen zakonec ali zunajzakonski partner,

-        otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje, ali

-        oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo.

(4)Družba za upravljanje pripravi in ob vsaki spremembi dopolni seznam fizičnih in pravnih oseb, ki se štejejo za povezane osebe z družbo za upravljanje.

(5)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino seznama povezanih oseb iz prejšnjega odstavka.

Udeležba je posredno ali neposredno imetništvo poslovnega deleža, delnic ali drugih pravic v pravni osebi, na podlagi katerih imetnik pridobi:

1.      najmanj 20 odstotni delež glasovalnih pravic ali najmanj 20 odstotni delež v kapitalu te pravne osebe ali

2.      delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu te pravne osebe, ki je manjši od 20 odstotkov, vendar je bil pridobljen zato, da imetniku na podlagi vzpostavitve trajne povezave s to pravno osebo omogoči vpliv na njeno upravljanje.

Obvladovanje je razmerje med nadrejeno in podrejeno družbo ali temu razmerju podobno razmerje med drugo nadrejeno osebo in podrejeno družbo.

(1)Nadrejena družba je družba, ki v razmerju do druge družbe (v nadaljnjem besedilu: podrejena družba) izpolnjuje enega od naslednjih pogojev:

1.      ima večino glasovalnih pravic v podrejeni družbi,

2.      ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov uprave ali članov nadzornega sveta ali drugega organa vodenja ali nadzora podrejene družbe in je hkrati družbenik oziroma delničar te družbe,

3.      ima pravico do prevladujočega vpliva na podrejeno družbo na podlagi podjetniške pogodbe korporacijskega prava ali drugega pravnega temelja ali

4.      je družbenik oziroma delničar v podrejeni družbi in na podlagi pogodbe ali drugega pravnega posla, sklenjenega z drugimi družbeniki oziroma delničarji, nadzoruje večino glasovalnih pravic v tej družbi.

(2)Pri uporabi tega zakona se družba, ki je neposredno nadrejena drugi družbi, obravnava hkrati kot nadrejena družba vseh družb, ki imajo položaj podrejene družbe te druge družbe.

(3)Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se glasovalnim pravicam ali pravicam imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je nadrejena družba, prištejejo glasovalne pravice ali pravice imenovanja in odpoklica, katerih imetnik je druga družba, ki je podrejena nadrejeni družbi, in navedene pravice oseb, ki delujejo za račun nadrejene družbe ali druge družbe, ki je podrejena nadrejeni družbi.

(4)Pri uporabi 1., 2. in 4. točke prvega odstavka tega člena se od glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica, ki izhajajo iz delnic, katerih imetnik je nadrejena družba ali druga družba, ki je podrejena tej nadrejeni družbi, odštejejo navedene pravice, ki izhajajo iz tistih delnic, katerih zakoniti imetnik je ta družba in glede katerih je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

1.      družba je delnice pridobila in jih ima za račun druge osebe, ki ni niti nadrejena družba niti tej nadrejeni družbi podrejena družba ali

2.      družba je delnice pridobila:

-  kot zavarovanje za svojo terjatev in navedene pravice uresničuje v skladu s prejetimi navodili osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe ali

-  v zvezi z odobritvijo posojila pri opravljanju svoje običajne poslovne dejavnosti in glasovalne pravice uresničuje v interesu osebe, ki je te delnice zagotovila kot zavarovanje svoje obveznosti do družbe.

(5)Pri uporabi 1. in 4. točke prvega odstavka tega člena se za namen izračuna večine glasovalnih pravic v podrejeni družbi od skupnega števila delnic ali glasovalnih pravic v tej družbi odštejejo glasovalne pravice iz delnic, katerih imetnik je:

1.      ta družba sama,

2.      podrejena družba te družbe ali

3.      druga oseba, ki je imetnik teh delnic za račun družb iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(6)Druga nadrejena oseba je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ni nadrejena družba in ki glede glasovalnih pravic ali pravic imenovanja in odpoklica v podrejeni družbi izpolnjuje pogoje iz prvega do petega odstavka tega člena.

(7)Pojem nadrejena oseba je uporabljen kot skupni pojem za nadrejeno družbo in drugo nadrejeno osebo.

Družbe, povezane s skupnim vodenjem, so družbe, ki med seboj niso tesno povezane, vendar je med njimi ena od naslednjih povezav:

1.      upravljajo se na enotni podlagi v skladu s sklenjeno pogodbo ali statutarnimi določbami ali

2.      večina članov oziroma članic (v nadaljnjem besedilu: članov) njihovih organov vodenja ali nadzora so iste osebe.

(1)Posredni imetnik delnic, poslovnih deležev ali drugih pravic, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, je oseba, za račun katere je druga oseba kot neposredni imetnik pridobila te delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu.

(2)Šteje se, da je podrejena družba pridobila delnice, poslovne deleže ali druge pravice, ki zagotavljajo udeležbo pri upravljanju ali v kapitalu, za račun svoje nadrejene družbe ali druge nadrejene osebe.

(1)Premoženje v upravljanju je:

1.      premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun oziroma v imenu in za račun investicijskih skladov, in

2.      premoženje investicijskih skladov, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu iz 125. člena tega zakona prenesla v upravljanje na drugega upravljavca.

(2)Premoženje v upravljanju ne vključuje premoženja, ki ga je družba za upravljanje na podlagi pogodbe o prenosu pridobila v upravljanje od drugega upravljavca premoženja oziroma upravljavca investicijskega sklada.

(1)Trženje enot KNPVP obsega vse storitve in posle, ki so kakorkoli povezani z distribucijo enot KNPVP od družbe za upravljanje do vlagatelja. Trženje vključuje tudi aktivnosti, povezane z oglaševanjem, obveščanjem in prodajo enot KNPVP.

(2)Za oglaševanje KNPVP se štejejo vsa tržna sporočila, ki so z uporabo tiskanih in elektronskih medijev naslovljena na vlagatelje in morebitne vlagatelje, katerih namen je prispevati k pridobivanju novih vplačil enot.

Trajni nosilec podatkov je vsak nosilec podatkov, ki vlagatelju omogoča shranjevanje podatkov, naslovljenih osebno nanj, tako da so dostopni za poznejšo uporabo, dokler je potrebno za namene teh podatkov, in ki omogoča nespremenjeno predvajanje shranjenih podatkov.

Enoto investicijskega sklada predstavlja sorazmerni delež na:

1.      premoženju investicijskega sklada, če je investicijski sklad oblikovan kot ločeno premoženje, ali

2.      kapitalu investicijskega sklada, ki ga predstavlja delnica, če je investicijski sklad ustanovljen kot delniška družba.

Prva prodaja vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga je njihova prodaja na podlagi izdajateljeve ponudbe ob njihovi izdaji. Vse druge prodaje teh finančnih instrumentov, vključno s prodajo, ki jo opravi finančni posrednik, ki je te finančne instrumente odkupil od izdajatelja ob prvi prodaji, so nadaljnje prodaje.

(1)Družba za upravljanje je lahko organizirana kot delniška družba, evropska delniška družba ali kot družba z omejeno odgovornostjo.

(2)Za pridobitev poslovnih deležev in imetnike teh deležev v družbi za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o pridobitvi delnic in delničarjih družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba.

(3)Družba za upravljanje ima nadzorni svet.

Za družbe za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD-1, ki se uporabljajo za delniške družbe, evropske delniške družbe oziroma družbe z omejeno odgovornostjo, če ni s tem zakonom drugače določeno.

(1)Družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.

(2)V sodni register se ne sme vpisati firma, ki vsebuje besede družba za upravljanje ali izpeljanke iz teh besed, če pravna oseba ne izpolnjuje pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(3)Družba za upravljanje lahko poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi storitve iz 5. poglavja tega zakona.

(4)Družba za upravljanje lahko poleg storitev iz prvega in tretjega odstavka tega člena opravlja tudi storitve upravljanja alternativnih investicijskih skladov v skladu in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov, in skladov iz Uredbe 345/2013/EU oziroma Uredbe 346/2013/EU.

(5)Družba za upravljanje ne sme opravljati drugih dejavnosti, razen storitev iz prvega, tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(6)Ne glede na prvi odstavek 40. člena Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZUAIS) Agencija v register iz 39. člena ZUAIS vpiše družbo za upravljanje na podlagi obvestila, da družba za upravljanje opravlja storitve iz četrtega odstavka tega člena. Obvestilo vsebuje podatke iz 5. in 6. točke drugega odstavka 40. člena ZUAIS. Družba za upravljanje obvestilo posreduje v roku 30 dni od začetka upravljanja AIS.

(1)Najnižji znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje, ki opravlja izključno storitve upravljanja investicijskih skladov, je 125.000 eurov.

(2)Če vrednost premoženja v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, presega 250.000.000 eurov, družba za upravljanje poleg osnovnega kapitala iz prejšnjega odstavka zagotovi dodatni kapital v višini 0,02 odstotka vrednosti razlike med premoženjem v upravljanju, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun investicijskih skladov, in zneskom 250.000.000 eurov.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek je družba za upravljanje dolžna zagotoviti dodatni kapital le v takšni višini, da vsota osnovnega kapitala iz prvega odstavka tega člena in dodatnega kapitala iz prejšnjega odstavka ne presega 10.000.000 eurov.

(4)Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz 150. člena tega zakona, se znesek osnovnega kapitala družbe za upravljanje iz prvega do tretjega odstavka tega člena poveča za znesek, kot ga določa zakon, ki ureja bonitetni nadzor investicijskih podjetij, glede ustanovnega kapitala borznoposredniške družbe, odvisno od vrste storitev, ki jih opravlja družba za upravljanje.

(5)Za zagotovitev potrebnega osnovnega kapitala po tem členu se v osnovni kapital družbe za upravljanje štejejo postavke iz 1. do 3. točke prvega odstavka 82. člena tega zakona.

(6)Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, se znesek kapitala družbe za upravljanje iz prvega do tretjega odstavka tega člena poveča za znesek, ki ga za opravljanje ustrezne storitve zahteva zakon, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

(7)Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, se v vrednost premoženja v upravljanju iz drugega odstavka tega člena šteje tudi premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun AIS na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.

(1)Delnice družbe za upravljanje se lahko glasijo le na ime.

(2)Delnice družbe za upravljanje se lahko vplačajo samo v denarju.

(3)Delnice družbe za upravljanje se v celoti vplačajo pred vpisom ustanovitve družbe za upravljanje oziroma povečanja osnovnega kapitala družbe za upravljanje v sodni register.

(4)Delnice družbe za upravljanje se izdajo kot nematerializirani vrednostni papir, vpisan v centralnem registru.

(5)Družba za upravljanje ne sme posredno ali neposredno kreditirati in dajati jamstev za nakup lastnih delnic ali delnic družb, v kapitalu katerih je udeležena z najmanj 20-odstotnim deležem.

(6)Za kreditiranje iz prejšnjega odstavka se štejejo tudi drugi pravni posli, ki so po svojem ekonomskem namenu enaki kreditu.

(7)Peti odstavek tega člena se uporablja tudi za druge finančne instrumente, katerih izdajatelj je družba za upravljanje, oziroma so družbe, v katerih je družba za upravljanje udeležena z najmanj 20 odstotnim deležem in se glede na njene lastnosti lahko upoštevajo pri izračunu kapitala družbe za upravljanje.

(8)Drugi odstavek tega člena se ne uporablja:

1.      pri ustanovitvi družbe za upravljanje ali povečanju njenega osnovnega kapitala zaradi združitve ali delitve,

2.      ob povečanju osnovnega kapitala družbe za upravljanje s stvarnim vložkom, katerega predmet so delnice druge družbe za upravljanje, če družba za upravljanje, katere osnovni kapital se poveča, za tako povečanje pridobi dovoljenje Agencije.

(9)Za dovoljenje iz 2. točke prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za združitev oziroma delitev.

(1)Oseba, ki namerava pridobiti delnice družbe za upravljanje, na podlagi katerih bi dosegla ali presegla kvalificirani delež (v nadaljnjem besedilu: bodoči kvalificirani imetnik), pred pridobitvijo takega deleža pridobi dovoljenje Agencije.

(2)Agencija v izreku odločbe, s katero izda dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, določi višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za upravljanje, za pridobitev katerega se izdaja dovoljenje, kot enega od naslednjih razponov:

1.      delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od kvalificiranega deleža in manjši od 20 odstotkov;

2.      delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od 20 odstotkov in manjši od ene tretjine;

3.      delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od ene tretjine in manjši od 50 odstotkov;

4.      delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ki je enak ali večji od 50 odstotkov;

5.      delež, na podlagi katerega bodoči kvalificirani imetnik postane nadrejena oseba družbe za upravljanje.

(3)Kvalificirani imetnik pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic, na podlagi katere bi presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobi novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4)Osebe, ki so se sporazumele, da bodo delovale usklajeno pri pridobivanju delnic družbe za upravljanje ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: skupni kvalificirani imetniki) in nameravajo pridobiti delež, na podlagi katerega bi skupno dosegle ali presegle kvalificirani delež, pred pridobitvijo takega deleža pridobijo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5)Šteje se, če se ne dokaže drugače, da so se sporazumeli, in da pri pridobitvi delnic družbe za upravljanje ali izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic usklajeno delujejo:

1.      člani poslovodstva ali nadzornega sveta s pravnimi osebami, v katerih opravljajo to funkcijo;

2.      osebe, ki so med seboj povezane kot ožji družinski člani;

3.      družba za upravljanje in investicijski skladi, ki jih upravlja ta družba za upravljanje;

4.      osebe, ki so:

-  skupščini družbe za upravljanje predlagale sprejetje sklepa o imenovanju ali odpoklicu članov organa vodenja ali nadzora ali drugega sklepa, ki se po ZGD-1 sprejema z večino najmanj treh četrtin pri sklepanju zastopanega osnovnega kapitala in

-  z uresničevanjem glasovalnih pravic ali na drug način dosegle sprejetje tega sklepa.

(6)Skupni kvalificirani imetniki, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere njihov skupni delež preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobijo novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(7)Določbe prvega in drugega odstavka tega člena, 38. do 48. člena in 50. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za skupne kvalificirane imetnike. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto besed »kvalificirani imetnik« uporablja besedilo »skupni kvalificirani imetniki«.

(1)Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo vse delnice družbe za upravljanje z glasovalno pravico, vključno z lastnimi delnicami in delnicami, pri katerih je uresničevanje glasovalne pravice omejeno po zakonu ali po statutu družbe za upravljanje v skladu z zakonom.

(2)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posamezne osebe (v nadaljnjem besedilu: morebitni kvalificirani imetnik) na podlagi glasovalnih pravic se upoštevajo glasovalne pravice, vsebovane v delnicah:

1.      katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za svoj račun;

2.      katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, ki pogodbeni stranki zavezuje, da z usklajenim uresničevanjem glasovalnih pravic, katerih imetnici sta, izvajata trajno skupno politiko upravljanja družbe za upravljanje;

3.      katerih imetnik je tretja oseba, s katero je morebitni kvalificirani imetnik sklenil pogodbo, na podlagi katere je na to osebo odplačno začasno prenesel uresničevanje glasovalnih pravic;

4.      ki so začasno prenesene na morebitnega kvalificiranega imetnika kot zavarovanje, če nadzoruje glasovalne pravice, vsebovane v teh delnicah, in izrazi namero, da jih bo uresničeval;

5.      glede katerih ima morebitni kvalificirani imetnik pravico užitka;

6.      katerih imetnik je podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika, ali iz katerih lahko podrejena družba morebitnega kvalificiranega imetnika uresničuje glasovalne pravice v pomenu iz 2. do 5. točke tega odstavka;

7.      katerih imetnik je morebitni kvalificirani imetnik za račun tretje osebe in iz katerih lahko uresničuje glasovalno pravico po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil te tretje osebe;

8.      katerih imetnik je tretja oseba v svojem imenu in za račun morebitnega kvalificiranega imetnika;

9.      iz katerih lahko morebitni kvalificirani imetnik uresničuje glasovalne pravice kot pooblaščenec, in ki jih ta lahko uresničuje po lastni presoji, če ne prejme ustreznih navodil od njihovega imetnika.

(3)Kot osnova za ugotavljanje kvalificiranega deleža na podlagi udeležbe v kapitalu se upoštevajo vse delnice, na katere je razdeljen osnovni kapital družbe za upravljanje, vključno z lastnimi delnicami.

(4)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža posameznega kvalificiranega imetnika na podlagi udeležbe v kapitalu se smiselno uporabljajo 1., 2., 3., 5., 6. in 8. točka drugega odstavka tega člena.

(1)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža se ne upoštevajo:

1.      delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil izključno za poravnavo znotraj običajno kratkega poravnalnega obdobja, in

2.      delnice, ki jih je morebitni kvalificirani imetnik pridobil za račun tretje osebe v zvezi z opravljanjem skrbniških storitev, če lahko iz teh delnic uresničuje glasovalne pravice samo na podlagi navodil, ki mu jih da oseba, za račun katere jih ima, v pisni obliki ali ustrezni elektronski obliki.

(2)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena družbi za upravljanje, se ne upoštevajo deleži iz naložb investicijskih skladov, ki jih skladno s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, upravlja družba za upravljanje, v delnice družbe za upravljanje, če družba za upravljanje uresničuje glasovalne pravice iz teh deležev neodvisno od nadrejene družbe.

(3)Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1.      je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnica delnic družbe za upravljanje z glasovalno pravico, ki jih upravlja druga družba za upravljanje, in

2.      druga družba za upravljanje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(4)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža družbe, ki je nadrejena investicijskemu podjetju, ki je v skladu z ZTFI-1 oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve in posle, se ne upoštevajo deleži iz naložb v delnice družbe za upravljanje, ki jih upravlja to investicijsko podjetje pri opravljanju storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti v pomenu, kot ga opredeljuje ZTFI-1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      investicijsko podjetje ima ustrezno dovoljenje pristojnega nadzornega organa za opravljanje investicijske storitve gospodarjenja s finančnim instrumenti, kot ga opredeljuje ZTFI-1,

2.      investicijsko podjetje:

-  lahko uresničuje glasovalne pravice iz naložb v delnice družbe za upravljanje z glasovalno pravico samo na podlagi navodil, ki mu jih da stranka, za račun katere gospodari z njimi, v pisni obliki ali ustrezni elektronski obliki ali

-  je z uporabo ustreznih ukrepov zagotovilo ustrezne pogoje, enakovredne pogojem, določenim v tem zakonu oziroma predpisih držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, da se storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti opravljajo neodvisno od drugih storitev in poslov, ki jih opravlja investicijsko podjetje, in

3.      investicijsko podjetje uresničuje glasovalne pravice neodvisno od nadrejene družbe.

(5)Prejšnji odstavek se ne uporablja, če:

1.      je nadrejena družba ali tej podrejena družba imetnica delnic družbe za upravljanje z glasovalno pravico, ki jih upravlja investicijsko podjetje, in

2.      investicijsko podjetje ne more uresničevati glasovalnih pravic iz teh delnic po lastni presoji, temveč samo po neposrednih ali posrednih navodilih nadrejene družbe ali tej podrejene družbe.

(6)Pri ugotavljanju kvalificiranega deleža banke, banke države članice ali investicijskega podjetja se ne upoštevajo delnice, ki jih je ta banka, banka države članice ali investicijsko podjetje pridobilo pri opravljanju storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz ZTFI-1, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      banka, banka države članice ali investicijsko podjetje je v skladu z ZTFI-1 oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2004/39/ES upravičeno opravljati investicijske storitve izvedbe prve ali nadaljnje prodaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa na podlagi ZTFI-1,

2.      banka, banka države članice ali investicijsko podjetje ne uresničuje glasovalnih pravic, vsebovanih v delnicah, in ne izvršuje drugih upravljavskih upravičenj iz delnic tako, da bi s tem vplivalo na vodenje poslov družbe za upravljanje, in

3.      banka, banka države članice ali investicijsko podjetje delnice odtuji v enem letu po pridobitvi.

(1)Zahteva za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža obsega:

1.      višino deleža glasovalnih pravic ali deleža v kapitalu družbe za upravljanje, ki ga namerava pridobiti bodoči kvalificirani imetnik;

2.      druge podatke iz prvega odstavka 511. člena ZTFI-1, ki jih obsega vsaka zahteva.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža se priloži dokumentacijo in informacije o tem, da bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 40. člena tega zakona, ki jih Agencija podrobneje predpiše na podlagi 1. točke 51. člena tega zakona.

(1)Agencija se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnim nadzornim organom posamezne države članice, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1.      družba za upravljanje te države članice,

2.      kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica ali investicijsko podjetje te države članice, ali

3.      oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(2)Agencija se pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnim nadzornim organom Republike Slovenije, če je bodoči kvalificirani imetnik:

1.      kreditna institucija, zavarovalnica ali pozavarovalnica Republike Slovenije, ali

2.      oseba, ki je nadrejena osebam iz prejšnje točke.

(3)Agencija se s pristojnimi nadzornimi organi držav članic in Republike Slovenije posvetuje in izmenjuje informacije glede primernosti delničarjev, dobrega imena in izkušenj članov uprav družb znotraj iste skupine in druge informacije, ki so nujne ali pomembne za presojo, ali bodoči kvalificirani imetnik ustreza merilom iz 40. člena tega zakona.

(4)Če se Agencija po prvem ali drugem odstavku tega člena pred odločitvijo o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža posvetuje s pristojnimi nadzornimi organi, obsega obrazložitev odločbe, s katero odloči o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ali zavrne zahtevo za izdajo tega dovoljenja, poleg vsebin, ki jih obsega vsaka obrazložitev odločbe, tudi stališča Agencije o stališčih in pomislekih drugih nadzornih organov.

(5)Če je bodoči kvalificirani imetnik pravna oseba tretje države, ki jo nadzoruje pristojni organ tretje države, priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža tudi soglasje oziroma mnenje pristojnega nadzornega organa ali obvestilo, da v skladu s predpisi, ki veljajo za bodočega kvalificiranega imetnika v državi njegovega sedeža, tako soglasje oziroma mnenje ni potrebno.

(1)Da bi se zagotovilo varno in skrbno upravljanje družbe za upravljanje, v kateri namerava bodoči kvalificirani imetnik pridobiti kvalificirani delež, presoja Agencija pri odločanju o izdaji dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža ob upoštevanju vpliva, ki bi ga verjetno imel bodoči kvalificirani imetnik na upravljanje družbe za upravljanje, če pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, primernost bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi naslednjih meril:

1.      ugleda bodočega kvalificiranega imetnika;

2.      ugleda in izkušenj oseb, ki bodo imele možnost upravljati družbo za upravljanje ali drugače vplivati na poslovanje družbe za upravljanje, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve;

3.      finančne trdnosti bodočega kvalificiranega imetnika, zlasti v zvezi z vrstami poslov, ki jih opravlja ali načrtuje družba za upravljanje;

4.      verjetnih posledic, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, za sposobnosti družbe za upravljanje ravnati v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 2.2. oddelku tega zakona.

(2)Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika na podlagi merila iz 4. točke prejšnjega odstavka Agencija presodi tudi organizacijski ustroj, procese in sisteme znotraj skupine, katere del bo postala družba za upravljanje, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, in verjetne posledice za možnost izvajanja učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.

(3)Pri presoji primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija presodi tudi, ali obstajajo razlogi za sum, da:

1.      je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ali izveden poskus tega dejanja, ali

2.      bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot jih opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(4)Primernosti bodočega kvalificiranega imetnika Agencija ne sme presojati z vidika gospodarskih potreb trga.

(5)Če Agencija hkrati obravnava dve ali več zahtev za pridobitev kvalificiranega deleža v isti družbi za upravljanje, obravnava vse bodoče kvalificirane imetnike nediskriminatorno.

(1)Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža samo, če:

1.      bodoči kvalificirani imetnik ne ustreza merilom iz 1. do 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena;

2.      na podlagi meril iz prejšnjega člena presodi, da je verjetno, če bodoči kvalificirani imetnik pridobi kvalificirani delež, ki je predmet zahteve, da bo:

-  ogrožena sposobnost družbe za upravljanje ravnati v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja ter izpolnjevati zahteve in omejitve, določene v 2.2. oddelku tega zakona, ali

-  ovirano ali oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi oziroma razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi;

3.      obstajajo razlogi za sum, da:

-  je bilo ali bo v zvezi s pridobitvijo kvalificiranega deleža, ki je predmet zahteve, storjeno dejanje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot ga opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, ali izveden poskus tega dejanja, ali

-  bo ta pridobitev povečala tveganje pranja denarja ali financiranja terorizma, kot ju opredeljuje zakon, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma;

4.      bodoči kvalificirani imetnik v roku, določenem z zahtevo iz šestega ali sedmega odstavka 516. člena ZTFI-1, ne predloži vse dokumentacije in informacij, potrebnih za presojo njegove primernosti po merilih iz prejšnjega člena.

(2)Agencija zavrne zahtevo za pridobitev kvalificiranega deleža bodočemu kvalificiranemu imetniku tretje države tudi, če je ob upoštevanju predpisov države te osebe oziroma ob upoštevanju prakse države te osebe pri uporabi in izvrševanju predpisov države te osebe verjetno, da bo ovirano oziroma oteženo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovite izmenjave informacij med pristojnimi nadzornimi organi in razmejitve pristojnosti in odgovornosti za nadzor med pristojnimi nadzornimi organi.

(1)Agencija lahko z odločbo o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ali kasneje bodočemu kvalificiranemu imetniku naloži, da v roku, ki ga določi, pridobi delnice družbe za upravljanje, na podlagi katerih doseže razpon, za katerega je izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža. Rok ne sme biti krajši od šestih mesecev od vročitve odločbe, s katero je Agencija določila ta rok.

(2)Agencija lahko na zahtevo bodočega kvalificiranega imetnika podaljša rok iz prejšnjega odstavka.

(3)Bodoči kvalificirani imetnik zahtevo za podaljšanje roka za pridobitev deleža vloži pred iztekom roka iz prvega odstavka tega člena.

(1)Če je Agencija po prvem odstavku prejšnjega člena določila rok za pridobitev delnic družbe za upravljanje in bodoči kvalificirani imetnik v tem roku ne pridobi delnic družbe za upravljanje, na podlagi katerih bi dosegel kvalificirani delež, dovoljenje preneha veljati v celoti.

(2)Če je Agencija po prvem odstavku prejšnjega člena določila rok za pridobitev delnic družbe za upravljanje in kvalificirani imetnik v tem roku doseže kvalificirani delež, ne doseže pa razpona, za katerega je izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga je imetnik dosegel.

(3)Če kvalificirani imetnik po pridobitvi deleža v razponu, za katerega je bilo izdano dovoljenje, odsvoji delnice družbe za upravljanje tako, da njegov delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje ne dosega več razpona, za katerega je bilo izdano dovoljenje, dovoljenje preneha veljati v delu, ki presega razpon, ki ga imetnik dosega po odsvojitvi.

(4)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi, če se delež kvalificiranega imetnika zmanjša zaradi povečanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj družbe za upravljanje.

(5)O prenehanju ali delnem prenehanju veljavnosti dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža izda Agencija ugotovitveno odločbo.

(1)Imetnik iz delnic družbe za upravljanje, ki jih je pridobil ali jih ima v nasprotju s tem zakonom (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni imetnik), nima glasovalnih pravic.

(2)Število delnic, iz katerih neupravičeni imetnik lahko uresničuje glasovalne pravice, se izračuna, če imetnik na podlagi delnic:

1.      dosega ali presega 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, ne da bi imel dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ali če je bilo imetniku dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža odvzeto tako, da se od števila delnic, ki predstavlja 10 odstotni delež glasovalnih pravic ali delež v kapitalu družbe za upravljanje, odšteje ena delnica;

2.      presega razpon, za katerega velja dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža tako, da je število enako številu delnic, ki predstavlja zgornjo mejo razpona, za katerega ima imetnik veljavno dovoljenje.

(3)Glasovalne pravice, ki jih neupravičeni imetnik ni upravičen uresničevati, se prištejejo glasovalnim pravicam drugih delničarjev v sorazmerju z njihovo udeležbo v vseh glasovalnih pravicah iz delnic družbe za upravljanje.

(4)Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve vloži zahtevo za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, in če Agencija to dovoljenje izda, pridobi imetnik z dnem dokončnosti odločbe o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža glasovalne pravice iz delnic do števila delnic, ki predstavljajo zgornjo mejo razpona, za katerega je izdano to dovoljenje.

(5)Družba za upravljanje neupravičenemu imetniku ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic iz prvega odstavka tega člena.

(6)Določbe prvega do petega odstavka tega člena ter 45. in 46. člena tega zakona se smiselno uporabljajo tudi, če se delež kvalificiranega imetnika poveča zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala ali drugih korporacijskih dejanj družbe za upravljanje. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka enomesečni rok za vložitev zahteve za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža teče od dneva, ko kvalificirani imetnik izve ali bi lahko zvedel, da se je njegov delež povečal zaradi korporacijskega dejanja družbe za upravljanje.

(1)Če neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic družbe za upravljanje ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža, mu Agencija z odredbo naloži, da delnice, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, odsvoji. V odredbi o odsvojitvi delnic Agencija določi rok za odsvojitev delnic, ki ne sme biti krajši od treh in ne daljši od šestih mesecev.

(2)Neupravičeni imetnik do izteka roka, določenega v odredbi o odsvojitvi delnic, Agenciji predloži:

1.      poročilo o odsvojitvi delnic, ki obsega podatke o pridobitelju oziroma pridobiteljih delnic, in

2.      dokaze o odsvojitvi.

(3)Agencija lahko od pridobitelja delnic iz prejšnjega odstavka zahteva, da se izjasni, ali je delnice pridobil v svojem imenu in za svoj račun. Agencija lahko v postopku presoje, ali je imetnik ravnal v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic, izvede ustrezne dokaze o okoliščini, za čigav račun je pridobitelj pridobil delnice. V postopku iz prejšnjega stavka se smiselno uporabljajo določbe ZTFI-1 glede izvajanja dokazov in odločanja.

(4)Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi če:

1.      neupravičeni imetnik v enem mesecu od pridobitve delnic vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža in je ta zahteva zavrnjena, zavržena ali umaknjena;

2.      je imetniku odvzeto dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(5)Za odredbo o odsvojitvi delnic se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o odredbi o odpravi kršitev.

(1)Če neupravičeni imetnik delnic ne odsvoji v roku, določenem z odredbo o odsvojitvi delnic, ali če Agencija v postopku po tretjem odstavku prejšnjega člena ugotovi, da ima pridobitelj delnice, ki so bile predmet odredbe o odsvojitvi delnic, v svojem imenu in za račun neupravičenega imetnika (v nadaljnjem besedilu: neupravičeni pridobitelj), izda odločbo, s katero neupravičenemu imetniku in morebitnim neupravičenim pridobiteljem prepove uresničevanje vseh pravic iz delnic družbe za upravljanje, ki jih ima v nasprotju s tem zakonom, in prepove družbi za upravljanje, da bi navedenim osebam na kakršen koli način omogočila uresničevanje pravic iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic).

(2)Po izdaji odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji uresničujejo samo še pravice iz števila delnic, ki se izračuna s smiselno uporabo določb drugega odstavka 44. člena tega zakona.

(3)Izrek odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic obsega:

1.      podatke o neupravičenem imetniku, in če je imetnik delnice odsvojil neupravičenemu pridobitelju, tudi podatke o neupravičenem pridobitelju ali pridobiteljih;

2.      število delnic, iz katerih lahko neupravičeni imetnik in morebitni neupravičeni pridobitelji skupno uresničujejo pravice iz delnic.

(4)Odločba o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic družbe za upravljanje se vroči tudi družbi za upravljanje. Družba za upravljanje od vročitve odločbe neupravičenemu imetniku in neupravičenim pridobiteljem iz delnic, na katere se odločba nanaša, ne sme omogočiti uresničevanja nobenih pravic iz teh delnic.

(5)Če je družba za upravljanje v obdobju od vročitve odločbe o prepovedi uresničevanja pravic iz delnic do dneva, ko je delnice, na katere se je nanašala ta odločba, pridobil nov imetnik v skladu s tem zakonom, izplačala dividendo, družba za upravljanje dividendo, ki pripade navedenim delnicam, izplača novemu imetniku v osmih dneh po tem, ko jo novi imetnik obvesti o pridobitvi delnic.

(1)Agencija odvzame dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, če nastopijo okoliščine iz 41. člena tega zakona.

(2)Z dokončnostjo odločbe o odvzemu dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža nastopijo pravne posledice iz 44. člena tega zakona.

(1)Če so družbi za upravljanje znane spremembe okoliščin, zaradi katerih se delež posameznega delničarja spremeni tako, da:

1.      preseže mejo kvalificiranega deleža oziroma se njegov delež zmanjša tako, da ne dosega več kvalificiranega deleža, ali

2.      preseže zgornjo mejo razpona oziroma pade pod spodnjo mejo razpona kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificiranemu imetniku že izdano dovoljenje za kvalificiran delež, o tem nemudoma obvesti Agencijo.

(2)Če namerava kvalificirani imetnik, ki je pridobil dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, odtujiti delnice tako, da bi se zaradi tega njegov delež zmanjšal pod spodnjo mejo razpona, za katerega velja dovoljenje, o tem predhodno obvesti Agencijo.

(3)Kvalificirani imetnik Agencijo nemudoma obvesti o vsaki združitvi ali delitvi, pri kateri je udeležen, in o vsaki drugi statusni spremembi.

(4)Nadrejeni finančni holding in mešani poslovni holding, ki ima v skladu z dovoljenjem za pridobitev kvalificiranega deleža položaj družbi za upravljanje nadrejene družbe, Agencijo obvesti tudi o vsaki spremembi članov oziroma članic njegovega poslovodstva.

(1)Delničarji družbe za upravljanje, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih ne dosegajo kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje, in ki sklenejo sporazum o usklajenem izvrševanju upravljavskih upravičenj iz teh delnic (v nadaljnjem besedilu: delničarski sporazum), v osmih dneh po sklenitvi delničarskega sporazuma obvestijo Agencijo.

(2)Delničarji družbe za upravljanje, ki so skupno imetniki delnic, na podlagi katerih dosegajo ali presegajo kvalificirani delež v družbi za upravljanje, in ki nameravajo skleniti delničarski sporazum (v nadaljnjem besedilu: kvalificirani delničarski sporazum), pred sklenitvijo kvalificiranega delničarskega sporazuma pridobijo dovoljenje Agencije za pridobitev kvalificiranega deleža.

(3)Udeleženci kvalificiranega delničarskega sporazuma, ki imajo veljavno dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pred vsako nadaljnjo pridobitvijo delnic družbe za upravljanje, na podlagi katere skupni delež udeležencev kvalificiranega delniškega sporazuma preseže razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, pridobijo novo dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža.

(4)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi če:

1.      namerava h kvalificiranemu delniškemu sporazumu pristopiti nov udeleženec ali

2.      bi po sklenitvi delniškega sporazuma zaradi pridobitve dodatnih delnic ali zaradi pristopa novega udeleženca skupni delež udeležencev sporazuma dosegel ali presegel kvalificirani delež v družbi za upravljanje.

(5)35. do 48. člen tega zakona o dovoljenju za pridobitev kvalificiranega deleža ter o pravicah in obveznostih posameznega kvalificiranega imetnika se smiselno uporabljajo tudi za udeležence kvalificiranega delniškega sporazuma. Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega stavka se namesto besed »kvalificirani imetnik« uporablja besedilo »udeleženci kvalificiranega delniškega sporazuma«.

(1)Oseba, ki namerava skleniti podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega bo pridobila položaj nadrejene osebe družbe za upravljanje, pred sklenitvijo tega pravnega posla pridobi dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža iz 5. točke drugega odstavka 35. člena tega zakona, ne glede na to, ali je hkrati delničar družbe za upravljanje oziroma kakšen delež delnic družbe za upravljanje ima.

(2)Za dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža ter za pravice in obveznosti kvalificiranega imetnika iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe 35. do 48. člena tega zakona, pri čemer se namesto besedila »pravice iz delnic družbe za upravljanje« uporablja besedilo »pravice iz prvega odstavka 22. člena tega zakona« in namesto besedila »odsvojitev delnic družbe za upravljanje« uporablja besedilo »odsvojitev ali odpoved pravicam iz prvega odstavka 22. člena tega zakona«.

Agencija predpiše:

1.      podrobnejša merila za presojo primernosti bodočega kvalificiranega imetnika iz 40. člena tega zakona;

2.      podrobnejšo vsebino dokumentacije in informacij, ki se jih priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža;

3.      podrobnejšo vsebino in način pošiljanja obvestil iz 48. člena tega zakona.

(1)Družba za upravljanje lahko izbere dvotirni ali enotirni sistem upravljanja družbe.

(2)Za izvršne direktorje družbe za upravljanje z enotirnim sistemom upravljanja se smiselno uporabljajo 53. do 61. člen, 66. ter 67. člen in druge določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na upravo družbe za upravljanje, za druge člane upravnega odbora pa 62. do 67. člen in druge določbe tega zakona v delu, ki se nanašajo na nadzorni svet družbe za upravljanje.

(3)V družbi za upravljanje z enotirnim sistemom upravljanja veljajo za izvršne direktorje in člane upravnega odbora naslednja posebna pravila:

1.      upravni odbor družbe za upravljanje imenuje najmanj dva izvršna direktorja;

2.      za izvršnega direktorja je lahko imenovana največ polovica članov upravnega odbora družbe za upravljanje;

3.      člani upravnega odbora, ki niso izvršni direktorji, ne smejo voditi poslov družbe za upravljanje.

(1)Uprava družbe za upravljanje mora imeti najmanj dva člana, ki družbo za upravljanje skupaj zastopata in predstavljata v pravnem prometu. Nihče od članov uprave družbe za upravljanje oziroma prokurist ne sme biti pooblaščen za samostojno zastopanje družbe za upravljanje za celoten obseg poslov iz dejavnosti družbe za upravljanje.

(2)Člani uprave družbe za upravljanje, ki opravljajo svoje naloge na podlagi pogodbe o zaposlitvi, opravljajo posle vodenja družbe za upravljanje za polni delovni čas.

(3)Najmanj en član uprave družbe za upravljanje mora imeti znanje slovenskega jezika, primerno za opravljanje dolžnosti člana uprave družbe za upravljanje.

(4)Posli družbe za upravljanje se morajo voditi v Republiki Sloveniji.

(5)Za poslovodje družbe za upravljanje, ki je organizirana kot družba z omejeno odgovornostjo, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o upravi družbe za upravljanje, ki je organizirana kot delniška družba.

(6)V primeru, ko posameznemu članu uprave družbe za upravljanje preneha funkcija ali ko zaradi drugih okoliščin ne opravlja funkcije člana uprave družbe za upravljanje skupaj več kot tri mesece in uprava družbe za upravljanje zato deluje le z enim članom uprave, nadzorni svet nemudoma imenuje novega člana uprave družbe za upravljanje ali osebo, ki pri vodenju in zastopanju družbe za upravljanje nadomesti manjkajočega člana uprave družbe za upravljanje (v nadaljnjem besedilu: nadomestni član uprave družbe za upravljanje). Pri imenovanju nadomestnega člana uprave družbe za upravljanje nadzorni svet upošteva pogoje iz 54. člena tega zakona. Nadomestni član uprave družbe za upravljanje lahko opravlja funkcijo člana uprave družbe za upravljanje brez dovoljenja Agencije največ šest mesecev od dneva imenovanja.

(1)Za člana uprave družbe za upravljanje je lahko imenovana samo oseba, ki:

1.      je ustrezno strokovno usposobljena ter ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov družbe za upravljanje, in

2.      ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti, ali zaradi enega od naslednjih kaznivih dejanj, storjenih iz malomarnosti: povzročitve smrti iz malomarnosti, hude telesne poškodbe, posebno hude telesne poškodbe, ogrožanja varnosti pri delu, prikrivanja, izdaje in neupravičene pridobitve poslovne tajnosti, pranja denarja, izdaje uradne tajnosti, povzročitve splošne nevarnosti ali izdaje državne tajnosti, in obsodba še ni bila izbrisana.

(2)Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti in dejavnosti kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov.

(3)Podatke iz 2. točke prvega odstavka tega člena lahko pridobi Agencija po uradni dolžnosti.

(1)Nadzorni svet odloči o imenovanju določene osebe za člana uprave družbe za upravljanje, preden ta oseba vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

(2)Sklep nadzornega sveta o imenovanju določene osebe za člana uprave družbe za upravljanje učinkuje pod:

1.      odložnim pogojem, ki nastopi, če ta oseba pridobi dovoljenje za opravljanje te funkcije, in

2.      razveznim pogojem, ki nastopi, če:

-  ta oseba v 15 dneh po prejemu sklepa o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije, ali če tako zahtevo umakne, ali

-  Agencija zavrže ali zavrne zahtevo te osebe za izdajo dovoljenja za opravljanje te funkcije.

(1)Funkcijo člana uprave posamezne družbe za upravljanje lahko opravlja le oseba, ki pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave te družbe za upravljanje.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje kandidat za člana uprave priloži:

1.      dokaze o izpolnjevanju pogojev iz 54. člena tega zakona, in

2.      sklep nadzornega sveta družbe za upravljanje o imenovanju za člana uprave družbe za upravljanje.

(3)Agencija lahko odloči, da mora kandidat za člana uprave v postopku odločanja o dovoljenju opraviti predstavitev vodenja poslov družbe za upravljanje.

(4)Agencija izda dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če kandidat izpolnjuje pogoje za člana uprave družbe za upravljanje.

(5)Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če:

1.      kandidat ne izpolnjuje pogojev iz 54. člena tega zakona, ali

2.      iz podatkov, s katerimi razpolaga, izhaja, da bi bilo zaradi dejavnosti in poslov, ki jih kandidat za člana uprave opravlja, oziroma zaradi dejanj, ki jih je storil, lahko ogroženo poslovanje družbe za upravljanje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja.

(6)Dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje preneha veljati, če osebi preneha funkcija člana uprave družbe za upravljanje, na katero se dovoljenje nanaša.

(7)Nadzorni svet družbe za upravljanje Agencijo obvesti o tem, da je osebi prenehala funkcija člana uprave družbe za upravljanje, v petih delovnih dneh po prenehanju funkcije.

(8)Če dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje preneha veljati, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo veljati.

(1)Člani uprave družbe za upravljanje zagotovijo, da družba za upravljanje posluje v skladu:

1.      s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

2.      z zakoni, ki urejajo opravljanje storitev, ki jih opravlja družba za upravljanje, in predpisi, izdanimi na njihovi podlagi;

3.      z drugimi pravili stroke.

(2)Člani uprave družbe za upravljanje solidarno odgovarjajo družbi za upravljanje za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti iz prejšnjega odstavka, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke upravljanja družbe za upravljanje.

(1)Uprava družbe za upravljanje nemudoma pisno obvesti nadzorni svet družbe za upravljanje:

1.      če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje,

2.      če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni oziroma dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev,

3.      o nastanku vsake velike izpostavljenosti, in

4.      o ugotovitvah Agencije, davčne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad družbo za upravljanje.

(2)Član uprave družbe za upravljanje nadzorni svet nemudoma pisno obvesti o:

1.      tem, da je bil imenovan, ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in

2.      pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.

(1)Agencija odvzame dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, če:

1.      je bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;

2.      uprava, katere član je, krši obveznosti iz 187. člena tega zakona;

3.      član uprave huje krši druge obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 57. člena tega zakona;

4.      je član uprave pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja iz 2. točke prvega odstavka 54. člena tega zakona;

5.      nastopijo okoliščine iz petega odstavka 56. člena tega zakona;

6.      krši prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij ali prepoved tržne manipulacije v skladu z določbami ZTFI-1.

(2)Kršitev obveznosti iz 3. točke prejšnjega odstavka ima značilnost hujše kršitve, če:

1.      je zaradi te kršitve ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje, ali

2.      je član uprave storil kršitev enakih značilnosti že drugič v treh letih.

(1)Z odločbo o odvzemu dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem ne bo izvršil, če član uprave v preizkusnem obdobju, ki ga določi Agencija, in ki ne sme biti krajše od šestih mesecev in ne daljše od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storil nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

(2)Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če član uprave v preizkusnem obdobju stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje ali izreči opomin.

Agencija izreče članu uprave družbe za upravljanje opomin, če član uprave krši obveznosti člana uprave, določene s predpisi ali pravili iz prvega odstavka 57. člena tega zakona, in ni pogojev za odvzem dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave.

(1)Funkcije člana nadzornega sveta družbe za upravljanje ne sme opravljati oseba, ki je v razmerju tesne povezanosti s pravno osebo, v kateri ima družba za upravljanje več kot 5 odstotni delež glasovalnih pravic ali več kot 5 odstotni delež v kapitalu in nima položaja podrejene družbe znotraj skupine, kot jo določa zakon, ki ureja finančne konglomerate.

(2)Ne glede na četrto alinejo prvega odstavka 273. člena ZGD-1 lahko oseba, ki opravlja funkcijo člana nadzornega sveta ali drugega organa nadzora samo v družbah za upravljanje in drugih družbah, ki so vključene v skupino, kot jo določa zakon, ki ureja finančne konglomerate, to funkcijo opravlja:

1.      v neomejenem številu nadzornih svetov družb za upravljanje in drugih družb, vključenih v to skupino, če jo opravlja v okviru redne zaposlitve v članici te skupine in za opravljanje te funkcije razen rednih prejemkov na podlagi zaposlitve ne prejema posebnega plačila;

2.      v drugih primerih v skupno sedmih nadzornih svetih družb za upravljanje in drugih družb, vključenih v to skupino.

(1)Za člana nadzornega sveta družbe za upravljanje je lahko imenovana oseba, ki:

1.      je ustrezno strokovno usposobljena in ima lastnosti in izkušnje, potrebne za nadzor nad vodenjem poslov družbe za upravljanje, in

2.      ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz 2. točke prvega odstavka 54. člena tega zakona in obsodba še ni bila izbrisana.

(2)Šteje se, če se ne dokaže drugače, da je pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka izpolnjen, če ima oseba najmanj petletne izkušnje vodenja ali nadzora nad vodenjem poslov družbe primerljive velikosti in dejavnosti kot družba za upravljanje oziroma drugih primerljivih poslov.

(3)Agencija lahko zahteva od uprave družbe za upravljanje, da skliče skupščino družbe za upravljanje in predlaga razrešitev člana nadzornega sveta družbe za upravljanje, če:

1.      član nadzornega sveta krši dolžnosti člana nadzornega sveta,

2.      obstaja ali nastopi ovira za imenovanje člana nadzornega sveta iz prejšnjega člena, ali

3.      član nadzornega sveta ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka tega člena.

Poleg pristojnosti, ki jih ima nadzorni svet po ZGD-1, nadzorni svet družbe za upravljanje:

1.      daje soglasje upravi k določitvi poslovne politike družbe za upravljanje;

2.      daje soglasje upravi k določitvi finančnega načrta družbe za upravljanje;

3.      daje soglasje upravi k določitvi organizacije sistema notranjih kontrol;

4.      daje soglasje upravi k določitvi okvirnega letnega programa dela službe notranje revizije;

5.      odloča o drugih zadevah, določenih s tem zakonom.

(1)Člani nadzornega sveta družbe za upravljanje morajo:

1.      obravnavati primernost postopkov in učinkovitost delovanja službe notranje revizije;

2.      obravnavati ugotovitve Agencije, finančne inšpekcije in drugih nadzornih organov v postopkih nadzora nad družbo za upravljanje;

3.      preveriti letna in druga finančna poročila in o tem izdelati pisno poročilo skupščini delničarjev družbe za upravljanje;

4.      obrazložiti skupščini delničarjev svoje mnenje k letnemu poročilu službe notranje revizije in mnenje k letnemu poročilu uprave.

(2)Člani nadzornega sveta družbe za upravljanje solidarno odgovarjajo družbi za upravljanje za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, razen če dokažejo, da so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti ravnali s profesionalno skrbnostjo stroke nadzora nad upravljanjem družbe za upravljanje.

(3)Član nadzornega sveta družbe za upravljanje Agencijo in skupščino družbe za upravljanje nemudoma obvesti o:

1.      tem, da je bil imenovan, ali da mu je prenehala funkcija v organih vodenja ali nadzora drugih pravnih oseb, in

2.      pravnih poslih, na podlagi katerih je posredno ali neposredno, sam ali njegov ožji družinski član pridobil delnice oziroma poslovne deleže pravne osebe, na podlagi katerih skupaj s svojimi ožjimi družinskimi člani v tej pravni osebi doseže ali preseže kvalificirani delež oziroma se njihov delež zmanjša pod mejo kvalificiranega deleža.

(1)Osebe, povezane z družbo za upravljanje na način iz 19. člena tega zakona, ne smejo sklepati poslov nakupa in prodaje oziroma drugih poslov, katerih predmet so naložbe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje.

(2)Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za posle, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej.

(3)Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za posle nakupa in odkupa enot teh investicijskih skladov.

Agencija predpiše:

1.      podrobnejša pravila o ravnanjih članov uprave in članov nadzornega sveta družbe za upravljanje pri opravljanju te funkcije v skladu s standardi ustrezne profesionalne skrbnosti;

2.      podrobnejšo vsebino dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave družbe za upravljanje dokazuje izpolnjevanje pogojev iz 54. člena tega zakona.

(1)Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje trden in zanesljiv sistem upravljanja, ki obsega:

1.      organizacijski ustroj z natančno opredeljenimi, preglednimi in doslednimi notranjimi razmerji glede odgovornosti,

2.      smotrne in zanesljive administrativne in računovodske postopke, podprte s primerno nadzorovanim in varovanim informacijskim sistemom za elektronsko obdelavo podatkov, in

3.      ustrezen sistem notranjih kontrol.

(2)Družba za upravljanje je strukturirana in organizirana na način, ki minimizira tveganje oškodovanja interesov investicijskega sklada ali interesov strank družbe za upravljanje kot posledica nasprotja interesov med družbo za upravljanje in njenimi strankami, med dvema njenima strankama, med eno stranko in investicijskim skladom ali med dvema investicijskima skladoma.

(3)Organizacijski ustroj, postopki in sistemi iz prvega odstavka tega člena morajo biti jasno in razumljivo opredeljeni in sorazmerni značilnostim, obsegu in zapletenosti poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje.

Družba za upravljanje vodi in hrani evidence in dokumentacijo o vseh storitvah in poslih, ki jih je opravila, na način, ki omogoča nadzor nad njenim poslovanjem.

(1)Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje ustrezne postopke, ki zagotavljajo, da se pritožbe vlagateljev investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja, primerno obravnavajo, in da ni omejitev pri uveljavljanju pravic vlagateljev v primeru, ko ima družba za upravljanje sedež v državi članici, ki ni matična država investicijskega sklada.

(2)Družba za upravljanje vlagatelju omogoči vložitev pritožbe v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države, kjer so enote investicijskega sklada predmet trženja.

(3)Družba za upravljanje vzpostavi in uresničuje ustrezne politike in postopke, ki zagotavljajo, da so informacije v zvezi z reševanjem pritožb vlagateljev na zahtevo dostopne tudi javnosti ali nadzornim organom investicijskega sklada.

(1)Družbe za upravljanje omogočijo izvensodno reševanje sporov med družbo za upravljanje in vlagatelji v investicijske sklade, ki jih upravlja, oziroma neprofesionalnimi strankami, s katerimi je v pogodbenem razmerju v zvezi s storitvami iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, pred neodvisnim subjektom, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z določbami zakona, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov.

(2)Družba za upravljanje na svoji spletni strani objavi informacije o načinu in postopku izvensodnega reševanja sporov.

(3)Družba za upravljanje vlagatelje v investicijske sklade, ki jih upravlja oziroma neprofesionalne stranke, s katerimi sklene pogodbo v zvezi s storitvami iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, neposredno ali posredno preko pooblaščene osebe iz prvega odstavka 122. člena tega zakona seznani z vsemi elementi izvensodnega reševanja sporov.

(1)Družba za upravljanje opravi vse razumne ukrepe za zagotovitev neprekinjenega in rednega opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov.

(2)Za namen iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje uporabi ustrezne sisteme, vire in postopke, ki so sorazmerni vrsti in obsegu storitev upravljanja investicijskih skladov, ki jih opravlja.

(1)Agencija podrobneje opredeli:

1.      pogoje in zahteve glede organizacijskega ustroja družbe za upravljanje iz 1. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;

2.      potrebne lastnosti administrativnih in računovodskih postopkov ter informacijskega sistema iz 2. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;

3.      potrebne lastnosti sistema notranjih kontrol družbe za upravljanje iz 3. točke prvega odstavka 68. člena tega zakona;

4.      način minimiziranja tveganja oškodovanja investicijskega sklada oziroma strank družbe za upravljanje iz drugega odstavka 68. člena tega zakona, vključno s strategijo za uveljavljanje glasovalnih pravic;

5.      podrobnejšo vsebino in način vodenja evidenc iz 69. člena tega zakona;

6.      ukrepe za neprekinjeno poslovanje iz prejšnjega člena.

(2)Agencija pri podrobnejši opredelitvi organizacijskih zahtev družbe za upravljanje upošteva značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje ter značilnosti, ki se nanašajo na posamezne tipe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje.

(1)Družba za upravljanje vzpostavi in izvaja sistem prejemkov, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti investicijskega sklada oziroma pravili upravljanja ali statutom investicijskega sklada ter ne ovirajo družbe za upravljanje pri ravnanju v najboljšem interesu investicijskega sklada.

(2)Politike in prakse prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanašajo na stalne in variabilne sestavine prejemkov in veljajo za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela.

(3)Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, ki s svojimi delovnimi nalogami in dejanji lahko pomembno vplivajo na profil tveganosti družbe za upravljanje oziroma investicijskega sklada, ki ga upravlja, ter obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih:

1.      višje vodstvo,

2.      zaposlene v notranjih kontrolah,

3.      neposredne prevzemnike tveganj in

4.      druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj.

(4)Višje vodstvo iz 1. točke prejšnjega odstavka pomeni osebo oziroma osebe, ki efektivno vodijo poslovanje družbe za upravljanje, in člane uprave ter nadzornega sveta družbe za upravljanje.

(5)Neposredni prevzemniki tveganj iz 3. točke tretjega odstavka tega člena so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na tveganost družbe za upravljanje oziroma investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja.

(6)Prejemki po tem členu vključujejo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so upravičeni zaposleni s posebno naravo dela na podlagi sklenjenih pogodb z družbo za upravljanje, vključno z diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi.

(7)Politiko prejemkov družbe za upravljanje sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.

(8)Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorno poslovodstvo družbe za upravljanje.

(9)Družba za upravljanje najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov družbe za upravljanje.

(10)Agencija podrobneje predpiše potrebne lastnosti politike prejemkov.

(11)Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena v družbi za upravljanje, ki se v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11 – ORZPPOGD4 in 23/14 – ZDIJZ-C; v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD) šteje za družbo za upravljanje v večinski lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti, ne smejo preseči prejemkov, ki jih določa ZPPOGD. Pri izplačilu teh prejemkov se ne uporablja peta alineja prvega odstavka 4. člena ZPPOGD, ki prepoveduje plačila direktorjev z delnicami ali njihovo sodelovanje v delniških shemah.

(12)Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena, se lahko izplačajo tudi z enotami investicijskega sklada.

(1)Družba za upravljanje pri vzpostavljanju in izvajanju politik prejemkov upošteva naslednja načela:

1.      politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tveganj tudi spodbuja, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki niso skladna s stopnjo tveganosti, pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, ki ga upravlja družba za upravljanje;

2.      politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi družbe za upravljanje, značilnostmi investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, ter interesi vlagateljev v te investicijske sklade in vključuje ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov;

3.      zaposleni v notranjih kontrolah prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih nadzirajo;

4.      če je višina prejemka odvisna od uspešnosti, mora ocena uspešnosti temeljiti na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in njegove poslovno-organizacijske enote ali relevantnih investicijskih skladov in z njimi povezanih tveganj in tudi splošnem poslovnem rezultatu družbe za upravljanje, pri čemer se pri oceni uspešnosti posameznika upošteva tako finančna kot nefinančna merila;

5.      ocena uspešnosti mora odražati uspešnost v večletnem obdobju, katerega dolžina je, upoštevaje naložbena tveganja investicijskega sklada, primerna glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, plačilo sestavin prejemka, vezanih na uspešnost posameznika, pa je porazdeljeno skozi celotno obdobje, na katerega se nanaša ocena uspešnosti;

6.      zajamčen variabilni prejemek je izjemoma dovoljen samo pri novozaposlenih, in sicer zgolj v prvem letu njihove zaposlitve;

7.      stalne in variabilne sestavine prejemka morajo biti primerno uravnotežene, pri čemer stalna sestavina predstavlja dovolj visok delež celotnega prejemka posameznika, da je mogoča popolna prilagodljivost variabilne sestavine prejemka, vključujoč določitev prejemka brez variabilne sestavine;

8.      plačila zaposlenemu v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi morajo odražati njegovo uspešnost skozi čas in ne smejo nagrajevati posameznikovih neuspehov;

9.      ocenjevanje uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo variabilne sestavine prejemka ali celotna masa variabilnih sestavin prejemka, upošteva vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter predstavlja podlago za morebitno prilagoditev variabilnega prejemka tveganjem;

10.   upoštevaje obliko investicijskega sklada in njegova pravila upravljanja ali statut mora biti znaten delež, v vsakem primeru pa najmanj 50 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, sestavljen iz enot investicijskega sklada oziroma enakovrednih lastniških deležev ali na deleže vezanih instrumentov ali enakovrednih negotovinskih instrumentov; navedeni pogoj ne velja, če premoženje investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, znaša manj kot 50 odstotkov skupnega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje;

11.   znaten delež, v vsakem primeru najmanj 40 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, mora biti odložen za obdobje, ki je primerno glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, upoštevajoč značilnosti in velikost tveganj investicijskega sklada; to obdobje ne sme biti krajše od treh let, višina odloženega dela variabilnega prejemka pa se izračuna in zagotovi v skladu z načelom sorazmernosti; če je variabilna sestavina prejemka posameznika še posebej visoka, mora biti odloženih najmanj 60 odstotkov variabilne sestavine prejemka;

12.   variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem iz prejšnje točke, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če je to vzdržno glede na finančno stanje družbe za upravljanje kot celote in upravičeno glede na uspešnost poslovne enote, investicijskih skladov in posameznika; če je finančno stanje družbe za upravljanje slabo oziroma ta posluje z izgubo ali relevantni investicijski sklad posluje slabše od pričakovanj, družba za upravljanje izvede naknadno prilagoditev variabilnega dela prejemkov tveganjem in uspešnosti ter občutno zniža skupne variabilne prejemke, kar izvede tako z znižanjem tekočih izplačil variabilnih prejemkov kot z znižanjem že izplačanih variabilnih prejemkov z uporabo malusov in dogovorov o vračilu prejemkov;

13.   politika družbe za upravljanje v zvezi z upokojevanjem zaposlenih mora biti usklajena s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi družbe za upravljanje ter poslovanjem investicijskih skladov, ki jih upravlja; če zaposleni prekine delovno razmerje z družbo za upravljanje pred upokojitvijo, se izplačilo pokojninskih ugodnosti odloži za pet let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja, pokojninske ugodnosti pa se v tem času hranijo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka; pokojninske ugodnosti se lahko izplačajo samo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka, z obdobjem zadržanja pet let, šteto od dneva upokojitve;

14.   vsak zaposleni s posebno naravo dela se zaveže, da zase ne bo uporabljal strategij varovanja pred tveganji ali se zavaroval v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v učinke prilagoditve njegovega variabilnega prejemka tveganjem;

15.   variabilni prejemki ne smejo biti izplačani na način, ki bi omogočal izogibanje pogojem, ki jih v zvezi z variabilnimi prejemki določa ta zakon.

(2)Družba za upravljanje upošteva načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustreza njeni velikosti, notranji organiziranosti ter lastnostim, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.

(1)Pomembna družba za upravljanje mora vzpostaviti komisijo za prejemke.

(2)Agencija opredeli pomembno družbo za upravljanje na podlagi tega zakona. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne družbe za upravljanje iz prejšnjega stavka, pri čemer upošteva:

1.      velikost družbe za upravljanje ali velikosti investicijskih skladov, ki jih upravlja,

2.      lastnosti notranje organizacije in

3.      vrste, obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.

(3)Komisija iz prvega odstavka tega člena ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani komisije za prejemke so imenovani izmed članov nadzornega sveta družbe za upravljanje. Eden izmed članov komisije za prejemke je, če je v družbi imenovan, tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu.

(4)Komisija za prejemke je posvetovalno telo nadzornega sveta ter izvaja naslednje naloge:

1.      podaja strokovne in neodvisne ocene politik prejemkov in njihove uporabe v praksi ter v zvezi s tem daje pobude za izboljšanje upravljanja tveganj družbe za upravljanje;

2.      pripravlja predloge odločitev nadzornega sveta v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj družbe za upravljanje ali posameznih investicijskih skladov;

3.      nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja družbe za upravljanje.

(5)Pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese imetnikov enot investicijskih skladov v upravljanju družbe za upravljanje, drugih zainteresiranih strani in javni interes.

(1)Družba za upravljanje pri opravljanju storitev deluje v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, ter v skladu z drugimi predpisi, ki urejajo izvajanje njene dejavnosti.

(2)Družba za upravljanje pri opravljanju storitev ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga in v vsem paziti na interese investicijskih skladov, ki jih upravlja, in interese svojih strank.

(3)Družba za upravljanje vzpostavi in vzdržuje učinkovito politiko obvladovanja nasprotij interesov ob upoštevanju značilnosti in zapletenosti storitev in poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje.

(1)Agencija podrobneje opredeli pravila, ki jih mora družba za upravljanje upoštevati, da se šteje, da ravna vestno, pošteno in z ustrezno profesionalno skrbnostjo ter na način, ki podpira in spodbuja celovitost trga, in da v vsem pazi na interese investicijskih skladov, ki jih upravlja, in interese drugih strank.

(2)Agencija pri podrobnejši opredelitvi pravil ravnanja upošteva značilnosti, obseg in zapletenost storitev in poslov, ki jih lahko opravlja družba za upravljanje ter značilnosti, ki se nanašajo na posamezne tipe investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje.

Notranja informacija po tem zakonu je vsaka natančna informacija, ki:

1.      se nanaša na investicijski sklad,

2.      še ni postala dostopna javnosti, in

3.      bi, če bi postala znana javnosti, verjetno imela pomembnejši vpliv na odločitev vlagatelja glede vstopa ali izstopa iz investicijskega sklada.

(1)Glede prepovedi zlorabe notranjih informacij iz 76. člena tega zakona, nadzora nad kršitvami prepovedi zlorabe notranjih informacij in sankcioniranja kršitev se uporabljata 12. poglavje in 540. člen ZTFI-1.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek, oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, ki se nanašajo na investicijski sklad druge države članice, ni dolžna poročati Agenciji v skladu z določbami iz prejšnjega odstavka, o katerih poroča pristojnemu nadzornemu organu države članice.

Družba za upravljanje kot zaupne varuje vse podatke, dejstva in okoliščine o posameznem imetniku enot investicijskega sklada oziroma posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na to, kako je pridobila te podatke.

(1)Člani organov družbe za upravljanje, delničarji oziroma družbeniki družbe za upravljanje, delavci družbe za upravljanje, druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v družbi za upravljanje oziroma pri opravljanju storitev zanjo, kakor koli dostopni zaupni podatki iz prejšnjega člena, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe.

(2)Prejšnji odstavek se ne uporablja:

1.      če imetnik enot investicijskega sklada ali stranka izrecno pisno privoli, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,

2.      če te podatke potrebuje Agencija, sodišče oziroma drug nadzorni organ za potrebe postopka, ki ga vodi okviru svojih pristojnosti, in ki poda pisno zahtevo za posredovanje teh podatkov,

3.      ob predložitvi podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom v skladu z 11.7. oddelkom tega zakona ali v skladu z zakonom, ki ureja finančne konglomerate, in

4.      v drugih primerih, določenih z zakonom.

(3)Za varovanje zaupnih podatkov skrbnik ravna v skladu z določbami o varovanju zaupnih podatkov iz zakona, ki ureja bančništvo.

Agencija oziroma drugi organi in osebe lahko podatke, ki so jih pridobili na podlagi drugega odstavka prejšnjega člena, uporabijo izključno za namen, za katerega so bili pridobljeni, in v primerih, ki jih določa zakon.

Družba za upravljanje zagotovi, da vedno razpolaga z ustreznim kapitalom glede na storitve, ki jih opravlja, in premoženje v upravljanju ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev.

(1)Kapital družbe za upravljanje sestavljajo naslednje postavke:

1.      vplačani osnovni kapital in kapitalske rezerve, ki so ob rednem poslovanju neomejeno razpoložljivi za pokrivanje morebitnih izgub ter se v primeru stečaja ali likvidacije izplačajo za vsemi drugimi terjatvami;

2.      rezerve iz dobička;

3.      preneseni čisti poslovni izid;

4.      presežek iz prevrednotenja;

5.      druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 4. točke tega odstavka.

(2)Pri izračunu kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:

1.      lastne delnice oziroma poslovni deleži, v kolikor niso pripoznani kot odbitna postavka kapitala;

2.      neopredmetena dolgoročna sredstva;

3.      čista izguba poslovnega leta oziroma prenesena izguba preteklih let;

4.      druge postavke, ki so po svojih lastnostih in namenu podobne postavkam iz 1. do 3. točke tega odstavka.

(1)Kapital družbe za upravljanje vedno dosega ali presega višino stalnih splošnih stroškov, določenih v 13. členu Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314 z dne 5. 12. 2019, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 405 z dne 2. 12. 2020, str. 79).

(2)Ne glede na prejšnji odstavek kapital družbe za upravljanje ne sme biti nižji od zneska osnovnega in dodatnega kapitala iz 33. člena tega zakona.

(1)Družba za upravljanje ne sme izplačati dobička niti v obliki vmesne dividende oziroma dividende, niti v obliki izplačila iz naslova udeležbe v dobičku uprave družbe, nadzornega sveta oziroma zaposlenih, če je kapital družbe za upravljanje manjši od minimalnega kapitala, ali če bi se kapital družbe za upravljanje zaradi izplačila dobička zmanjšal tako, da ne bi več dosegal minimalnega kapitala, določenega v prejšnjem členu.

(2)Prepoved iz prejšnjega odstavka velja, dokler družba za upravljanje ne zagotovi ustrezne višine kapitala.

(1)Če kapital družbe za upravljanje zaradi povečanih kapitalskih zahtev ali drugih vzrokov ne dosega minimalnega kapitala, določenega v 83. členu tega zakona, uprava družbe za upravljanje sprejme ukrepe za zagotovitev minimalnega kapitala, za odločanje o katerih je pristojna sama, oziroma izda predlog ukrepov, za odločanje o katerih so pristojni drugi organi družbe za upravljanje.

(2)O ukrepih oziroma predlogih ukrepov iz prejšnjega odstavka uprava družbe za upravljanje nemudoma poroča Agenciji.

(1)Družba za upravljanje ne sme pridobiti poslovnega deleža oziroma drugih pravic v osebni družbi oziroma drugi pravni osebi, na podlagi katerih bi neomejeno odgovarjala za obveznosti te družbe.

(2)Družba za upravljanje je lahko sama ali skupaj z drugimi osebami, povezanimi z družbo za upravljanje, udeležena v drugi pravni osebi samo, če ta pravna oseba kot dejavnost opravlja najmanj eno od storitev upravljanja investicijskega sklada iz 99. člena tega zakona ali storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti skladno z določbami ZTFI-1, ali storitev v zvezi z dejavnostjo alternativnih investicijskih skladov in če je organizirana kot kapitalska družba.

(3)Družba za upravljanje ne sme za svoj račun pridobiti delnic oziroma poslovnega deleža, na podlagi katerega bo dosegla ali presegla kvalificiran delež v skrbniku investicijskega sklada, ki ga upravlja.

(4)Prepoved iz prvega odstavka tega člena ne velja za članstvo v gospodarskem interesnem združenju, v katerega se združujejo družbe za upravljanje.

(5)Prepoved iz drugega odstavka tega člena ne velja za druge pravne osebe, v katerih je družba za upravljanje udeležena v skladu z določbami zakonodaje s področja alternativnih investicijskih skladov.

Agencija predpiše:

1.      podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala družbe za upravljanje;

2.      postavke stalnih stroškov družbe za upravljanje;

3.      roke, način in podrobnejšo vsebino poročanja o kapitalski ustreznosti družbe za upravljanje.

(1)Če v tem oddelku in aktih iz 90. člena tega zakona niso določena posebna pravila, se za poslovne knjige in letno poročilo družbe za upravljanje ter za revidiranje uporabljajo splošna pravila, določena v Osmem poglavju I. dela ZGD-1 in v zakonu, ki ureja revidiranje.

(2)Družba za upravljanje sestavlja računovodske izkaze in konsolidirane računovodske izkaze, ki so del letnega poročila družbe za upravljanje, za poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu.

(3)Revizijski pregled letnega poročila družbe za upravljanje in revizorjevo poročilo poleg revidiranja in pregleda v skladu s prvim odstavkom 57. člena ZGD-1 ter vsebine revizorjevega poročila v skladu z drugim odstavkom 57. člena ZGD-1 obsega tudi revizijski pregled in poročilo glede izpolnjevanja pravil varnega in skrbnega poslovanja in izpolnjevanja pravil ravnanja.

(4)V primeru, ko družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz 5. poglavja tega zakona, revizijski pregled in poročilo iz prejšnjega odstavka obsega tudi revizijski pregled in poročilo o izpolnjevanju pravil o upravljanju tveganj v skladu z določbami ZTFI-1.

(5)Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo poročilo ni sestavljeno v skladu s tretjim oziroma četrtim odstavkom tega člena oziroma z aktom iz 90. člena tega zakona, lahko Agencija od družbe za upravljanje zahteva, da se z revizijsko družbo dogovori o ustreznih popravkih in dopolnitvah poročila na podlagi dodatka k sklenjeni pogodbi, revizor pa na tej podlagi svoje poročilo ustrezno popravi oziroma dopolni.

(6)Družba za upravljanje najmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijsko družbo, ki je revidirala njeno letno poročilo.

(7)Družba za upravljanje Agenciji predloži revidirano letno poročilo in revidirano konsolidirano letno poročilo v 15 dneh po prejemu revizorjevega poročila oziroma najpozneje v štirih mesecih po izteku koledarskega leta.

(8)Družba za upravljanje v 15 dneh po sprejemu letnega poročila, vendar najkasneje v šestih mesecih po koncu koledarskega leta, letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 predloži Agenciji Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve zaradi javne objave v skladu s prvim odstavkom 58. člena ZGD-1.

(9)Družba za upravljanje v petih mesecih po koncu koledarskega leta na svojih javnih spletnih straneh objavi letno poročilo skupaj z revizorjevim poročilom iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1. Družba za upravljanje zagotovi, da ostaneta letno poročilo in revizorjevo poročilo iz drugega odstavka 57. člena ZGD-1 dostopna na njenih javnih spletnih straneh najmanj pet let po njuni objavi.

(10)Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za objavo podatkov o poslovanju podružnic družb za upravljanje držav članic.

(1)Revizijska družba, ki opravlja naloge revidiranja letnega poročila družbe za upravljanje, pred koncem revidiranja Agencijo pisno obvesti o dejstvih ali okoliščinah, ki jih je ugotovila pri izvajanju nalog revidiranja in pomenijo enega od naslednjih položajev, ki:

1.      bi lahko pomenil kršitev pravil o upravljanju investicijskih skladov in drugih pravil, določenih s tem zakonom, z ZTFI-1 oziroma drugim zakonom, ki ureja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma drugega finančnega premoženja, ter predpisov, izdanih na podlagi teh zakonov,

2.      lahko vpliva na sistem upravljanja družbe za upravljanje iz 68. člena tega zakona, ali

3.      lahko privede do razlogov za izdajo revizorjevega mnenja s pridržkom, odklonilnega mnenja ali zavrnitve izdelave mnenja.

(2)Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za dejstva ali okoliščine v zvezi z družbo, ki je v razmerju tesne povezanosti z družbo za upravljanje na podlagi obvladovanja.

(3)Revizijska družba Agenciji na njeno zahtevo posreduje tudi druge podatke, ki jih Agencija potrebuje pri opravljanju nadzora nad družbo za upravljanje v skladu s tem zakonom.

(4)Posredovanje podatkov Agenciji po prvem do tretjem odstavku tega člena nima značilnosti kršitve revizorjeve obveznosti varovanja zaupnih podatkov po zakonu, ki ureja revidiranje, ali na podlagi pogodbe.

Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše:

1.      vrste in obliko računovodskih izkazov družb za upravljanje;

2.      podrobnejšo vsebino priloge s pojasnili k računovodskim izkazom družbe za upravljanje;

3.      analitični kontni načrt za družbe za upravljanje;

4.      podrobnejšo obliko ter najmanjši obseg in vsebino revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.

(1)Skupščina družbe za upravljanje lahko sprejme sklep o prenehanju družbe za upravljanje in začetku likvidacijskega postopka (v nadaljnjem besedilu: sklep o likvidaciji) pod pogojem, da je družba za upravljanje prej opravila prenos vseh investicijskih skladov v upravljanju na drugo družbo za upravljanje v skladu s 7.9.1. pododdelkom tega zakona ali je te sklade likvidirala v skladu s 7.11. oddelkom tega zakona tako, da ob sprejetju sklepa o likvidaciji ne upravlja več nobenega investicijskega sklada.

(2)Za likvidacijo družbe za upravljanje na podlagi sklepa o likvidaciji se uporabljajo določbe ZGD-1 o likvidaciji delniške družbe na podlagi sklepa skupščine, če ni v tem pododdelku drugače določeno.

(3)Če ima družba za upravljanje podružnico, likvidacijski upravitelj objavi sklep o likvidaciji v obliki povzetka v dnevnem časopisu, ki izhaja na celotnem območju države članice, v kateri ima družba za upravljanje podružnico.

(4)Po sprejetju sklepa o likvidaciji lahko družba za upravljanje opravlja samo posle, ki so potrebni za izvedbo likvidacije.

(1)Za likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje je lahko imenovana le oseba, ki ima dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije člana uprave v zadevni družbi za upravljanje.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je lahko za likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje imenovana oseba, ki nima dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave v zadevni družbi za upravljanje, če pred imenovanjem pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje.

(3)Za dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o dovoljenju za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje. Dovoljenje za opravljanje funkcije likvidacijskega upravitelja družbe za upravljanje velja samo za likvidacijo tiste družbe za upravljanje, v zvezi s katero je bilo pridobljeno.

(4)Likvidacijski upravitelj je dolžan redno in na primeren način obveščati vse upnike o poteku postopka likvidacije.

(1)Skupščina družbe za upravljanje lahko sprejme sklep o spremembi dejavnosti družbe za upravljanje, s katerim se dejavnost družbe za upravljanje spremeni tako, da družba za upravljanje ne opravlja več storitev upravljanja investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: sklep o spremembi dejavnosti), pod pogojem, da je družba za upravljanje prej opravila prenos vseh investicijskih skladov v upravljanju na drugo družbo za upravljanje v skladu s 7.9.1. pododdelkom tega zakona ali je te sklade likvidirala v skladu s 7.11. oddelkom tega zakona tako, da ob sprejetju sklepa o spremembi dejavnosti ne upravlja več nobenega investicijskega sklada.

(2)Uprava družbe za upravljanje pisno obvesti Agencijo o spremembi dejavnosti naslednji delovni dan po sprejetju sklepa o spremembi dejavnosti.

(3)Po prejemu obvestila družbe za upravljanje iz prejšnjega odstavka Agencija izda odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje družbi za upravljanje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov prenehalo, in družbo za upravljanje izbriše iz registra družb za upravljanje.

(4)Po pravnomočnosti odločbe iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje vloži predlog za vpis sklepa o spremembi dejavnosti družbe za upravljanje v sodni register in mu priloži odločbo Agencije iz prejšnjega odstavka.

(5)Če Agencija izda odločbo družbi za upravljanje iz tretjega odstavka tega člena, ki ima podružnico v drugi državi članici, še pred izdajo odločbe obvesti nadzorni organ te države članice. V obvestilu navede tudi pravne posledice in dejanske učinke izdane odločbe.

(6)Če zaradi zaščite interesov strank družbe za upravljanje oziroma zaradi drugih javnih koristi z izdajo odločbe iz tretjega odstavka tega člena ni mogoče odlašati, Agencija obvesti pristojni nadzorni organ države članice takoj po izdaji te odločbe.

(1)Upnik iz države članice lahko prijavi terjatev v likvidacijsko maso v slovenskem jeziku ali v uradnem jeziku države članice, kjer ima prebivališče oziroma sedež.

(2)Likvidacijski upravitelj lahko zahteva od upnika, da predloži prevod prijave terjatve v slovenski jezik.

Za spremembo dejavnosti oziroma likvidacijo družbe za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz 5. poglavja tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo tudi določbe ZTFI-1, ki urejajo likvidacijo borznoposredniške družbe.

Nad družbo za upravljanje ni dopustno začeti postopka prisilne poravnave.

(1)Za stečajni postopek nad družbo za upravljanje se uporabljajo določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, razen, če je s tem zakonom drugače določeno.

(2)Za stečaj družbe za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve iz 5. poglavja tega zakona, se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo tudi določbe ZTFI-1, ki urejajo stečaj borznoposredniške družbe.

(1)Upniki terjatev do družbe za upravljanje za povrnitev škode iz drugega odstavka 163. člena tega zakona imajo pravico do plačila v skladu z določbami zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, o plačilu stroškov stečajnega postopka.

(2)Sklep o začetku stečajnega postopka nad družbo za upravljanje vroči sodišče tudi Agenciji.

Storitve upravljanja investicijskih skladov po tem zakonu obsegajo:

1.      upravljanje premoženja KNPVP;

2.      administrativne storitve, povezane s poslovanjem KNPVP:

-  pravne storitve in vodenje poslovnih knjig ter sestavljanje poslovnih poročil,

-  odnose z vlagatelji,

-  vrednotenje sredstev in obveznosti ter izračunavanje vrednosti enot,

-  pregled usklajenosti z zakonskimi in podzakonskimi zahtevami,

-  vodenje evidence imetnikov enot in drugih evidenc,

-  delitev dobička oziroma prihodkov,

-  administrativne storitve, povezane z vplačili in izplačili enot,

-  obračun in poravnave po pogodbah ter razpošiljanje potrdil o lastništvu enot,

-  hrambo dokumentacije in

-  druge storitve, povezane s premoženjem;

3.      trženje enot KNPVP.

Storitve upravljanja investicijskih skladov iz prejšnjega člena lahko v Republiki Sloveniji opravljata samo:

1.      družba za upravljanje in

2.      družba za upravljanje države članice, ki v skladu s tem zakonom v Republiki Sloveniji ustanovi podružnico oziroma, ki lahko v skladu s tem zakonom v Republiki Sloveniji neposredno opravlja storitve upravljanja KNPVP.

(1)Družba za upravljanje lahko opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov le za KNPVP, ki so predmet nadzora Agencije oziroma pristojnih organov države članice.

(2)Družba za upravljanje lahko opravlja tudi storitve upravljanja drugih alternativnih investicijskih skladov, če so izpolnjeni pogoji, določeni v zakonu, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov in skladov iz Uredbe 345/2013/EU oziroma Uredbe 346/2013/EU.

(3)Družba za upravljanje lahko storitve upravljanja investicijskih skladov za KNPVP, če jih je po prvem odstavku tega člena upravičena opravljati v Republiki Sloveniji, opravlja tudi na območju:

1.      druge države članice (v nadaljnjem besedilu: država članica gostiteljica) preko podružnice ali neposredno, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 3.2.2. pododdelku tega zakona;

2.      tretje države, če so izpolnjeni pogoji, določeni v 3.2.3. pododdelku tega zakona.

(1)Agencija vzpostavi in redno dopolnjuje register dovoljenj za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, v katerega se vpisujejo vse družbe za upravljanje, ki jim je Agencija izdala dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, in tipi investicijskih skladov, na katere se dovoljenje za opravljanje storitev nanaša.

(2)Agencija zagotovi javno dostopnost registra iz prejšnjega odstavka.

(1)Družba za upravljanje pridobi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov pred vpisom svoje ustanovitve v sodni register, pri čemer pisno zahtevo iz 104. člena tega zakona v imenu družbe za upravljanje vložijo njeni ustanovitelji oziroma ustanoviteljice.

(2)Družba za upravljanje pridobi dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za enega ali več tipov investicijskih skladov.

(3)Prvi odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za vpis spremembe dejavnosti v poslovni register.

(1)Zahteva za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov poleg obveznih vsebin iz drugega odstavka tega člena vsebuje tudi navedbo tipov investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje namerava upravljati.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov se priloži:

1.      statut oziroma družbeno pogodbo o ustanovitvi družbe za upravljanje v obliki overjenega prepisa notarskega zapisa ali na posebnem obrazcu, v fizični ali elektronski obliki v skladu s prvim odstavkom 474. člena ZGD-1,

2.      poslovni načrt družbe za upravljanje za prva tri leta poslovanja, ki vključuje tudi:

-  opis poslov, ki jih namerava družba za upravljanje opravljati,

-  opis načina uresničevanja sistema upravljanja družbe za upravljanje iz 68. člena tega zakona,

3.      dokumentacijo, iz katere je razvidno, ali družba za upravljanje izpolnjuje oziroma bo izpolnjevala organizacijske in druge pogoje, potrebne za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, in

4.      seznam delničarjev, ki za vsakega od njih vključuje osebno ime, stalno ali začasno prebivališče fizične osebe oziroma sedež in firmo pravne osebe ter podatek o številu in deležu delnic, ki jih je prevzel ob ustanovitvi družbe.

(3)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije iz 3. točke prejšnjega odstavka.

Agencija hkrati odloči o naslednjih zahtevah za izdajo dovoljenj:

1.      zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;

2.      zahtevah za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža iz 38. člena tega zakona;

3.      zahtevah za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje iz 56. člena tega zakona.

(1)Agencija izda družbi za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, če:

1.      je statusni ustroj družbe za upravljanje v skladu z določbami 2.1. oddelka tega zakona,

2.      so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za pridobitev kvalificiranih deležev vsem kvalificiranim imetnikom,

3.      so izpolnjeni pogoji za izdajo dovoljenj za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje vsem članom uprave te družbe za upravljanje,

4.      družba za upravljanje deluje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja iz 2.2.1. pododdelka tega zakona,

5.      družba za upravljanje izpolnjuje pogoje glede kapitalske ustreznosti iz 2.2.5. pododdelka tega zakona.

(2)V izreku odločbe, s katero Agencija odloči o dovoljenju za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, se navede tip KNPVP, za upravljanje katerih se dovoljenje izdaja.

(3)Za odločanje o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za nov tip investicijskih skladov, družbi za upravljanje, ki že ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov za določen tip investicijskih skladov, se smiselno uporabljajo določbe tega pododdelka.

(4)Agencija lahko o izdaji dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov družbi za upravljanje, ki na dan izdaje odločbe ne izpolnjuje vseh pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena, odloči z odložnim pogojem. Družba za upravljanje mora pred iztekom roka, ki ga v odločbi o izdaji dovoljenja določi Agencija, izkazati izpolnjevanje teh pogojev.

(1)Dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha:

1.      če družba za upravljanje ne začne poslovati v enem letu od izdaje dovoljenja,

2.      če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja investicijskih skladov za več kot šest mesecev, ali

3.      z izdajo sklepa pristojnega sodišča o začetku stečajnega postopka oziroma postopka prisilne likvidacije nad družbo za upravljanje.

(2)Če družba za upravljanje preneha z opravljanjem storitev upravljanja samo določenega tipa investicijskih skladov za več kot šest mesecev, dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov preneha veljati samo v delu, ki se nanaša na upravljanje teh tipov investicijskih skladov.

(3)Če nastopi razlog iz prvega odstavka tega člena, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da je dovoljenje prenehalo.

(1)Če je družba za upravljanje udeležena pri združitvi ali delitvi družb, mora pridobiti dovoljenje Agencije za združitev oziroma delitev.

(2)Za odločanje o dovoljenju za združitev oziroma delitev se smiselno uporabljajo 103. do 107. člen tega zakona.

(3)Če zaradi izvedbe združitve oziroma delitve nastane nova družba, ki bo opravljala storitve upravljanja investicijskih skladov, nova družba pred vpisom združitve oziroma delitve v sodni register pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov.

(4)Kadar je v primeru oddelitve družba za upravljanje prenosna družba, Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za delitev tudi, če družba za upravljanje zaradi oddelitve ne bi več dosegla kapitalske ustreznosti.

(5)Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za druga statusna preoblikovanja, pri katerih je udeležena družba za upravljanje.

(6)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki se priloži zahtevi za izdajo dovoljenja za statusna preoblikovanja družb za upravljanje v skladu s tem členom.

(1)Družba za upravljanje lahko eno ali več storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi v državi članici gostiteljici prek podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem pododdelku.

(2)Družba za upravljanje lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici te storitve, vključno z oblikovanjem oziroma ustanovitvijo, opravlja samo v zvezi z KNPVP, in sicer KNPVP takšnega tipa, ki ga lahko ustanavlja in upravlja v Republiki Sloveniji.

(1)Družba za upravljanje, ki namerava ustanoviti podružnico v državi članici gostiteljici, o tem obvesti Agencijo in navede državo članico, v kateri namerava ustanoviti podružnico.

(2)Obvestilu o nameri ustanovitve podružnice družba za upravljanje priloži:

1.      poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg poslov, ki jih namerava opravljati prek podružnice in organizacijski ustroj podružnice;

2.      naslov v državi članici gostiteljici, na katerem bo mogoče pridobiti dokumentacijo o podružnici;

3.      podatke o osebah, pooblaščenih za vodenje poslov podružnice, in

4.      opis postopkov reševanja pritožb vlagateljev v skladu s 70. členom tega zakona.

(3)Šteje se, da obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje zahtevo, da Agencija obvestilo s prilogami posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice.

(4)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino dokumentacije, ki jo je potrebno priložiti obvestilu o nameri ustanovitve podružnice iz drugega odstavka tega člena.

(1)Agencija v dveh mesecih od prejema obvestila družbe za upravljanje iz prvega odstavka prejšnjega člena to obvestilo s prilogami iz drugega odstavka prejšnjega člena posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(2)Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka Agencija nadzornemu organu države članice gostiteljice predloži tudi:

1.      izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje v skladu s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES;

2.      dokument z navedbo dovoljenj;

3.      dokument z navedbo morebitnih omejitev v zvezi s tipom KNPVP, ki jih družba za upravljanje lahko upravlja.

(3)Agencija zavrne zahtevo za posredovanje obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice, če ob upoštevanju obsega in vrste poslov, ki jih namerava družba za upravljanje opravljati prek podružnice, obstaja utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja družbe za upravljanje.

(4)Če Agencija v roku iz prvega odstavka tega člena ne obvesti družbe za upravljanje o posredovanju obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice, oziroma ji ne vroči odločbe o zavrnitvi zahteve za posredovanje tega obvestila, ima družba za upravljanje pravico do pritožbe, kot da bi bila njena zahteva za posredovanje tega obvestila nadzornemu organu države članice gostiteljice zavrnjena.

Družba za upravljanje lahko začne opravljati posle prek podružnice:

1.      z dnem, ko prejme obvestilo nadzornega organa države članice gostiteljice, ali

2.      z iztekom dveh mesecev od dneva, ko je nadzorni organ države članice gostiteljice prejel obvestilo Agencije v skladu s prejšnjim členom, če do izteka tega roka ne prejme obvestila nadzornega organa države članice gostiteljice iz prejšnje točke.

(1)Če namerava družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 110. člena tega zakona, o tem obvesti Agencijo in nadzorni organ države članice gostiteljice najmanj en mesec pred izvršitvijo take spremembe.

(2)Če Agencija po prejemu vseh informacij iz prejšnjega odstavka ugotovi, da bi družba za upravljanje zaradi nameravane spremembe kršila ta zakon, družbo za upravljanje v 15 delovnih dneh od prejema vseh informaciji pozove, naj te spremembe ne izvede. Agencija o tem obvesti tudi nadzorni organ države članice gostiteljice.

(3)Če Agencija ugotovi, da je družba za upravljanje, kljub pozivu Agencije iz prejšnjega odstavka, že izvedla spremembe, zaradi katerih krši ta zakon, sprejme ustrezne ukrepe iz oddelka 11.2 tega zakona in o sprejetih ukrepih nemudoma obvesti nadzorni organ države gostiteljice.

(4)Če se pojavi utemeljen dvom o ustreznosti organizacije in upravljanja podružnice oziroma finančnega položaja družbe za upravljanje, Agencija obvesti o tem nadzorni organ države članice gostiteljice.

(5)Če se spremenijo podatki iz drugega odstavka 111. člena tega zakona, Agencija obvesti o tem nadzorni organ države članice gostiteljice.

(6)Za spremembo iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 110. do 112. člen tega zakona, pri čemer je rok iz prvega odstavka 111. člena tega zakona in rok iz 2. točke prejšnjega člena en mesec.

(1)Družba za upravljanje, ki namerava začeti neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici, o tem obvesti Agencijo in navede državo članico, v kateri namerava začeti neposredno opravljati te storitve.

(2)Obvestilu o neposrednem opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje priloži:

1.      poslovni načrt, ki med drugim obsega vrste in obseg storitev in poslov, ki jih namerava družba za upravljanje neposredno opravljati,

2.      opis upravljanja tveganj družbe za upravljanje, in

3.      opis postopkov reševanja pritožb vlagateljev v skladu s 70. členom tega zakona.

(3)Agencija v enem mesecu po prejemu obvestila družbe za upravljanje iz prvega odstavka tega člena to obvestilo s prilogami iz prejšnjega odstavka posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(4)Hkrati z obvestilom iz prejšnjega odstavka Agencija nadzornemu organu države članice gostiteljice predloži:

1.      izjavo, da ima družba za upravljanje dovoljenje v skladu s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES,

2.      dokument z navedbo dovoljenj,

3.      dokument z navedbo morebitnih omejitev v zvezi s tipom KNPVP, ki jih družba za upravljanje lahko upravlja.

(5)Družba za upravljanje lahko začne neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici gostiteljici z dnem, ko prejme obvestilo Agencije iz tretjega odstavka tega člena.

(1)Če namerava družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka prejšnjega člena, o tem pisno obvesti Agencijo in nadzorni organ države članice gostiteljice pred izvršitvijo take spremembe.

(2)V kolikor se spremeni vsebina izjave oziroma dokumentov iz četrtega odstavka prejšnjega člena, obvesti o tem Agencija nadzorni organ države članice.

(1)Družba za upravljanje pri opravljanju storitev prek podružnice ravna v skladu s pravili ravnanja, ki veljajo v državi članici gostiteljici.

(2)Družba za upravljanje, ki neposredno opravlja storitve v državi članici gostiteljici, pri opravljanju storitev ravna v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona.

(3)Za KNPVP, ki ga družba za upravljanje ustanovi v drugi državi članici, se ne uporabljajo določbe tega zakona, navedene v drugem odstavku 121. člena tega zakona.

(1)Družba za upravljanje lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v tretji državi opravlja samo storitev trženja enot investicijskih skladov, in sicer pod pogoji, določenimi v 4.3. oddelku tega zakona.

(2)Družba za upravljanje lahko storitev iz prejšnjega odstavka opravlja preko podružnice ali neposredno.

(3)Za dovoljenje za ustanovitev podružnice družbe za upravljanje v tretji državi se smiselno uporabljajo prvi in drugi odstavek 110. člena, tretji odstavek 111. člena in 113. člen tega zakona.

(4)Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za ustanovitev podružnice v tretji državi, če je ob upoštevanju predpisov države, v kateri namerava družba za upravljanje ustanoviti podružnico, oziroma ob upoštevanju prakse pri izvrševanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu s tem zakonom.

(1)Če ima družba za upravljanje države članice dovoljenje za upravljanje KNPVP v matični državi članici, lahko storitve upravljanja investicijskih skladov v zvezi s KNPVP opravlja tudi v Republiki Sloveniji prek podružnice ali neposredno pod pogoji, določenimi v tem oddelku.

(2)Družba za upravljanje države članice lahko v okviru opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja samo vzajemne sklade in krovne sklade, in sicer takih tipov, ki jih dopušča dovoljenje nadzornega organa družbe za upravljanje države članice.

(1)Družba za upravljanje države članice lahko ustanovi podružnico v Republiki Sloveniji in začne opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov prek te podružnice, ko Agencija družbo za upravljanje države članice obvesti o izpolnjevanju pogojev za ustanovitev podružnice oziroma z iztekom dveh mesecev od dneva, ko Agencija od nadzornega organa družbe za upravljanje države članice prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega in drugega odstavka 110. člena in iz drugega odstavka 111. člena tega zakona.

(2)Če namerava družba za upravljanje države članice v zvezi s svojo podružnico v Republiki Sloveniji spremeniti katerega od dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 110. člena tega zakona, o tem pisno obvesti Agencijo en mesec pred uvedbo spremembe.

(1)Družba za upravljanje države članice lahko začne neposredno opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, ko Agencija od nadzornega organa družbe za upravljanje države članice prejme obvestilo in priloge z vsebino iz prvega, drugega in četrtega odstavka 114. člena tega zakona.

(2)Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, pred vsako spremembo dejstev oziroma okoliščin iz drugega odstavka 114. člena tega zakona o tem obvesti Agencijo.

(1)Družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji prek podružnice, pri opravljanju storitev ravna v skladu z določbami 2.2.2. pododdelka tega zakona, družba za upravljanje države članice, ki izvaja storitve v Republiki Sloveniji neposredno, pa skladno s pravili ravnanja, ki veljajo v matični državi članici družbe za upravljanje države članice.

(2)Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, upošteva določbe tega zakona oziroma predpisov, izdanih na njegovi podlagi, oziroma drugih predpisov, ki se uporabljajo za oblikovanje in poslovanje vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji, in sicer določbe glede:

1.      oblikovanja vzajemnega sklada in izdaje dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada (7.8. oddelek tega zakona),

2.      prodaje in odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada (7.3.2. pododdelek tega zakona),

3.      naložb vzajemnega sklada vključno z upravljanjem tveganj iz naslova naložb vzajemnega sklada (7.4. oddelek in 187. člen tega zakona),

4.      zadolževanja, posoje vrednostnih papirjev in nekritih prodaj (188., 189. in 190. člen tega zakona),

5.      vrednotenja premoženja vzajemnega sklada (6.7.4. pododdelek tega zakona),

6.      računovodenja in računovodskih izkazov vzajemnega sklada (6.7.4. pododdelek tega zakona),

7.      izračuna čiste vrednoti sredstev, vrednosti enote premoženja in povračil vlagateljem iz naslova napak pri izračunu (224. člen tega zakona),

8.      razdelitve prihodkov oziroma dobička vzajemnega sklada (7.6. oddelek tega zakona),

9.      sprotnega obveščanja javnosti in Agencije o poslovanju vzajemnega sklada (6.7.6. pododdelek tega zakona),

10.   periodičnih poročil o poslovanju vzajemnega sklada, prospekta, pravil upravljanja in dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje (6.7.2., 6.7.3. in 6.7.4. pododdelek ter 7.7. oddelek tega zakona),

11.   trženja investicijskih kuponov vzajemnega sklada (4.1. oddelek tega zakona),

12.   odnosov z imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada (6.7. oddelek tega zakona),

13.   združitev vzajemnih skladov (7.10. oddelek tega zakona),

14.   likvidacije vzajemnih skladov (7.11. oddelek tega zakona),

15.   vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada (226. člen tega zakona),

16.   nadomestil za nadzor in drugih postavk tarife Agencije (11.3. oddelek tega zakona) in

17.   pravic imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada (227. člen tega zakona).

(3)Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, v celoti upošteva določbe pravil upravljanja in prospekta vzajemnega sklada.

(4)Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji oblikuje in upravlja vzajemni sklad, vzpostavi ustrezen organizacijski ustroj in postopke ter sprejme vse potrebne ukrepe za zagotavljanje spoštovanja določb iz drugega in tretjega odstavka tega člena.

(1)Družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice (v nadaljnjem besedilu: pooblastitelj), ki v skladu s 100. členom tega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, lahko pisno pooblasti drugo osebo (v nadaljnjem besedilu: pooblaščenec), da v njenem imenu in za njen račun opravlja posamezne storitve oziroma posle, ki v skladu z 99. členom tega zakona spadajo pod storitve upravljanja investicijskih skladov (v nadaljnjem besedilu: pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov).

(2)S prenosom opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na drugo osebo ni mogoče niti omejiti niti izključiti odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje in skrbnika za opravljanje navedenih storitev.

(3)Pooblastitelj ne sme prenesti storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov na pooblaščence v takem obsegu, da bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo »poštnega nabiralnika«.

(4)Določbe tega oddelka se smiselno uporabljajo tudi za prenos opravljanja storitev oziroma poslov iz prvega odstavka 150. člena tega zakona, pri čemer se pri prenosu opravljanja storitve oziroma posla, za katerega ZTFI-1 zahteva posebne pogoje, upoštevajo tudi določbe ZTFI-1 v zvezi s temi pogoji.

(1)Pooblaščenec lahko za opravljanje storitev trženja enot investicijskih skladov na podlagi predhodnega pisnega soglasja pooblastitelja prenese pooblastilo na tretjo osebo. Nadaljnji prenos pooblastila ni dovoljen.

(2)Določbe tega oddelka veljajo tudi v primeru prenosa pooblastila na tretjo osebo.

(1)Pooblastitelj lahko podeli pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      pooblastitelj s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov pooblaščencu poveča učinkovitost poslovanja in opravljanja posameznih poslov in to učinkovitost lahko v vsakem trenutku utemelji Agenciji,

2.      se ne zmanjša učinkovitost in možnost nadzora Agencije nad pooblastiteljem,

3.      pooblastitelj lahko, kljub podelitvi pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov na pooblaščenca, deluje in upravlja investicijske sklade, za opravljanje katerih je podelil to pooblastilo, v najboljšem interesu vlagateljev v te investicijske sklade,

4.      ima pooblastitelj v vsakem trenutku pregled nad izvajanjem posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov, ki so bile s pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov prenesene na pooblaščenca,

5.      lahko pooblastitelj, v skladu s podeljenim pooblastilom za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku poda pooblaščencu nadaljnja navodila glede opravljanja prenesenih storitev oziroma poslov,

6.      lahko pooblastitelj v vsakem trenutku, če to zahteva interes vlagateljev, prekliče dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, pri čemer preklic pooblastila začne veljati takoj,

7.      ima pooblaščenec dovolj strokovnega znanja in izkušenj ter izpolnjuje organizacijske in druge pogoje, da lahko učinkovito izvršuje dolžnosti iz pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov,

8.      se s podelitvijo pooblastila za opravljanje storitev oziroma poslov ne zmanjša učinkovitost in možnost opravljanja skrbniških storitev oziroma nalog skrbnika za posamezen investicijski sklad,

9.      lahko skrbnik, ne glede na dano pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, v vsakem trenutku pridobi vse podatke in dokumentacijo od pooblastitelja, potrebne za nemoteno opravljanje skrbniških storitev,

10.   ima skrbnik, ne glede na podeljeno pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov, vedno pregled nad poslovanjem investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve in

11.   prospekt investicijskega sklada vsebuje seznam storitev upravljanja investicijskega sklada, ki jih pooblastitelj, na podlagi pooblastila, prenese v upravljanje pooblaščencu.

(2)Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja investicijskega sklada, morajo biti izpolnjene zahteve iz prejšnjega odstavka, pooblaščenec pa je lahko le oseba:

1.      ki je pod nadzorom Agencije oziroma pristojnega organa države članice ali pristojnega organa tretje države, in ki je pridobila dovoljenje tega organa za opravljanje storitev upravljanja premoženja za račun svojih strank,

2.      pri nadzoru katere je zagotovljeno sodelovanje in izmenjava informacij med Agencijo in organom, pristojnim za nadzor pooblaščenca, če za nadzor pooblaščenca ni pristojna Agencija,

3.      ki ne opravlja skrbniških storitev za investicijski sklad, za upravljanje katerega je bilo podeljeno pooblastilo in

4.      katere interesi niso v nasprotju z interesi pooblastitelja oziroma z interesi vlagateljev v investicijske sklade.

(3)Če pooblastitelj s pooblastilom prenese storitev upravljanja premoženja investicijskega sklada, mora pooblaščenec upoštevati naložbeno politiko investicijskega sklada.

(4)Agencija podrobneje določi okoliščine, kdaj se šteje, da se je vloga pooblastitelja zmanjšala na vlogo »poštnega nabiralnika« in podrobnejše pogoje, ki jih mora pooblastitelj upoštevati pri prenosu opravljanja posameznih storitev in poslov po tem členu.

(1)Pooblastitelj in pooblaščenec skleneta pisno pogodbo, s katero pooblastitelj podeli pooblastilo za opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov pooblaščencu, in s katero pogodbeni stranki podrobneje opredelita medsebojne obveznosti, odgovornosti in pravice (v nadaljnjem besedilu: pogodba o prenosu).

(2)Če pogodba o prenosu ureja prenos opravljanja storitev oziroma poslov upravljanja premoženja investicijskih skladov, stopi v veljavo šele, ko da k njej pisno soglasje skrbnik.

(3)Skrbnik ne da soglasja k pogodbi o prenosu, če oceni, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena.

(4)Če pogoji iz prejšnjega člena kadarkoli niso izpolnjeni, skrbnik pisno zahteva od pooblastitelja, da prekine pogodbo o prenosu. V takšnem primeru pooblaščenec ni upravičen do nadomestila zaradi odstopa od pogodbe o prenosu.

Če se s pogodbo o prenosu iz prejšnjega člena na pooblaščenca prenese pooblastilo za opravljanje storitve vodenja evidenc imetnikov enot investicijskega sklada, lahko pooblaščenec zbira podatke iz tretjega odstavka 226. člena tega zakona neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo.

Pooblastitelj o prenosu storitve in o vseh spremembah pogodbe o prenosu obvesti Agencijo na način, z vsebino in v rokih, ki jih z aktom določi Agencija.

Agencija takoj po prejemu obvestila iz prejšnjega člena obvesti nadzorni organ KNPVP države članice, če družba za upravljanje, ki upravlja ta KNPVP, kot pooblastitelj, prenese opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja tega KNPVP na drugo osebo.

(1)Ta oddelek ureja trženje enot KNPVP v Republiki Sloveniji.

(2)Enote KNPVP se lahko v Republiki Sloveniji tržijo le na podlagi tega zakona in predpisov, izdanih na njihovi podlagi, ki se nanašajo na trženje enot KNPVP, ter zakonov, ki se nanašajo na varstvo vlagateljev in preprečevanje pranja denarja, ki so veljavni v Republiki Sloveniji.

(3)Enote posameznega KNPVP so lahko predmet oglaševanja v Republiki Sloveniji le, če se v Republiki Sloveniji lahko izvaja tudi prodaja enot tega KNPVP.

(črtan)

(1)Fizična oseba, ki v imenu in za račun družbe za upravljanje iz 100. člena tega zakona ali za račun osebe, ki jo pooblasti družba za upravljanje, izvaja trženje enot investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, mora imeti ustrezno dovoljenje Agencije.

(2)Za dovoljenje iz prejšnjega odstavka šteje dovoljenje za opravljanje poslov borznega posrednika iz ZTFI-1, in sicer najmanj za opravljanje poslov izvrševanja naročil strank in investicijskega svetovanja ter dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov po tem zakonu.

(3)Za pridobitev dovoljenja za trženje enot investicijskih skladov iz prejšnjega odstavka mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje:

1.      je uspešno opravil preizkus strokovnega znanja, potrebnega za trženje enot investicijskih skladov;

2.      ima najmanj eno leto primerljivih delovnih izkušenj;

3.      obvlada slovenski jezik;

4.      ni bil pravnomočno obsojen zaradi kaznivega dejanja zoper premoženje oziroma zoper gospodarstvo na kazen zapora več kot tri mesece;

5.      ima najmanj srednješolsko izobrazbo na 5. ravni SOK oziroma 4. ravni EOK, kot ju opredeljuje zakon, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij.

(4)Agencija lahko za izvajanje preizkusov znanja iz 1. točke tretjega odstavka tega člena pooblasti združenje družb za upravljanje iz 511. člena tega zakona, ki v imenu in za račun Agencije izvaja preizkuse znanja.

Agencija z aktom podrobneje določi:

1.      način in pogoje za trženje enot investicijskih skladov po tem zakonu v Republiki Sloveniji;

2.      program in način opravljanja preizkusa znanj iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena.

(črtan)

Enote vzajemnega sklada lahko v Republiki Sloveniji trži samo:

1.      družba za upravljanje, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada;

2.      družba za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada na podlagi tega zakona.

(črtan)

(1)Enote KNPVP, oblikovanega v drugi državi članici (v nadaljnjem besedilu: KNPVP države članice), lahko v Republiki Sloveniji skladno s tem pododdelkom, trži samo družba za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje za upravljanje KNPVP države članice.

(2)Določbe tega pododdelka, ki veljajo za družbo za upravljanje države članice, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje, ki ima dovoljenje za upravljanje KNPVP države članice.

(1)Družba za upravljanje države članice za trženje enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji zagotovi, da so v Republiki Sloveniji na voljo vse zmogljivosti, potrebne za nemoteno:

1.      obdelavo naročil vlagateljev za vpis, plačilo, ponovni odkup, izplačilo ali izvedbo drugih izplačil imetnikom v zvezi z enotami KNPVP države članice v skladu s pogoji, določenimi v dokumentih KNPVP države članice iz oddelka 6.7 tega zakona,

2.      zagotavljanje informacij vlagateljem o načinu oddaje naročil iz prejšnje točke in o tem, kako se plačuje izkupiček iz naslova ponovnega odkupa ali izplačila enot,

3.      olajšano obdelavo informacij in dostop do postopkov za reševanje pritožb vlagateljev v skladu s 70. členom tega zakona v zvezi z uveljavljanjem pravic vlagateljev, ki izhajajo iz njihovih naložb v KNPVP države članice v Republiki Sloveniji,

4.      dajanje vlagateljem na vpogled informacije in dokumente iz oddelka 6.7 tega zakona pod pogoji iz 217. in 218. člena tega zakona zaradi pregledovanja in pridobivanja kopij,

5.      zagotavljanje relevantnih informacij vlagateljem v zvezi z opravili, ki jih družba za upravljanje države članice zagotavlja na trajnem nosilcu podatkov, in

6.      delovanje kot kontaktna točka za komunikacijo z Agencijo.

(2)Družbi za upravljanje države članice za potrebe izvajanja nalog iz prejšnjega odstavka v Republiki Sloveniji ni treba zagotoviti fizične prisotnosti oziroma za ta namen pooblastiti druge osebe.

(3)Družba za upravljanje države članice lahko pooblasti drugo osebo za opravljanje nalog iz prvega odstavka tega člena, pri čemer lahko to stori samo na podlagi pisne pogodbe, v kateri je določeno, katere naloge iz prvega odstavka tega člena ne izvaja družba za upravljanje države članice sama, in iz katerih je razvidno, da druga oseba od družbe za upravljanje države članice prejema vse potrebne informacije in dokumentacijo.

(4)Družba za upravljanje države članice zagotovi, da se zmogljivosti iz prvega odstavka tega člena, vključno z elektronskimi, na območju Republike Slovenije izvajajo:

1.      v slovenskem jeziku,

2.      s strani družbe za upravljanje države članice same oziroma s strani pooblaščene druge osebe v skladu s tem zakonom in pravili, ki se nanašajo na družbo za upravljanje države članice in pooblaščene druge osebe.

(1)Družba za upravljanje države članice lahko prične tržiti enote KNPVP države članice v Republiki Sloveniji z dnem, ko pristojni nadzorni organ države članice družbi za upravljanje države članice sporoči, da je Agenciji posredoval priglasitveni dokument iz 4. člena Uredbe 584/2010/EU.

(2)Priglasitveni dokument vsebuje uradno obvestilo družbe za upravljanje države članice o nameri pričetka trženja enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, ki obsega podatke iz Priloge I Uredbe 584/2010/EU in za vsak KNPVP države članice, katerega enote namerava tržiti v Republiki Sloveniji, naslednje priloge:

1.      veljavni prospekt,

2.      veljavna pravila upravljanja oziroma statut,

3.      zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo,

4.      dokument s ključnimi podatki za vlagatelje in

5.      potrdilo nadzornega organa države članice iz Priloge II Uredbe Komisije (EU) št. 584/2010.

(3)Priglasitveni dokument vsebuje tudi informacije glede zagotavljanja zmogljivosti za izvajanje nalog iz prvega odstavka 137. člena tega zakona v Republiki Sloveniji in naslov ter druge podrobnosti, potrebne za zaračunavanje pristojbin ali dajatev, ki jih zaračunava Agencija v zvezi s trženjem enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji.

(1)Družba za upravljanje države članice, ki trži enote KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, Agencijo sproti obvešča o vseh spremembah dokumentov iz 1. do 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena ter v obvestilu navede, kje lahko Agencija dobi te dokumente po elektronski poti.

(2)V primeru spremembe informacij, ki jih vsebuje veljavni priglasitveni dokument, oziroma spremembe razredov enot KNPVP države članice, ki so predmet trženja v Republiki Sloveniji, družba za upravljanje države članice najmanj mesec dni pred uvedbo teh sprememb o nameravani spremembi pisno obvesti Agencijo in nadzorni organ države gostiteljice.

(1)Družba za upravljanje države članice lahko prekliče trženje enot KNPVP države članice ali posameznih razredov enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, v zvezi s katerimi je predložila uradno obvestilo v skladu z drugim odstavkom 138. člena tega zakona, samo če:

1.      predhodno opozori imetnike enot KNPVP države članice iz Republike Slovenije, da lahko v obdobju najmanj 30 delovnih dni od objave ponudbe zahtevajo izplačilo enot KNPVP države članice brez izstopnih stroškov; takšna ponudba mora biti ves čas trajanja javno dostopna ter neposredno ali prek finančnih posrednikov naslovljena na vse imetnike enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, katerih identiteta je družbi za upravljanje države članice znana;

2.      je namera, da se preneha trženje enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, objavljena v javno dostopnem mediju ali nosilcu podatkov, vključno elektronskim, ki se običajno uporablja za trženje enot KNPVP in je primeren za značilnega vlagatelja v KNPVP;

3.      spremeni ali prekine vsa pogodbena razmerja s finančnimi posredniki in drugimi osebami, z učinkom od dneva preklica trženja enot KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, z namenom preprečiti vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe za vpis in vplačilo enot KNPVP države članice, ki je predmet preklica trženja enot KNPVP v Republiki Sloveniji.

(2)Informacije iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka morajo vsebovati opis posledic za imetnika enot KNPVP države članice, če ne sprejme ponudbe.

(3)Informacije iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se vlagateljem sporočijo v slovenskem jeziku.

(4)Z dnem preklica iz 3. točke prvega odstavka tega člena družba za upravljanje države članice v Republiki Sloveniji prekine vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe enot KNPVP države članice, ki je bil predmet preklica trženja enot v Republiki Sloveniji.

(5)Družba za upravljanje države članice preostalim imetnikom enot KNPVP države članice iz Republike Slovenije tudi po prenehanju trženja enot še naprej zagotavlja informacije in dokumentacijo o KNPVP države članice na podlagi oddelka 6.7 tega zakona. Te informacije in dokumentacija se lahko zagotavljajo z uporabo elektronskih sredstev komunikacije ali drugih sredstev za komuniciranje na daljavo, če so informacije in sredstva za komuniciranje vlagateljem na voljo v slovenskem jeziku.

(6)Agencija ima v zvezi s KNPVP države članice enake pravice in obveznosti, kot pripadajo pristojnemu organu države članice gostiteljice.

(7)Agencija od dneva preklica iz 3. točke prvega odstavka tega člena od zadevne družbe za upravljanje države članice v zvezi s KNPVP države članice, ki je premet prenehanja trženja v Republiki Sloveniji, ne preverja skladnosti z zahtevami nacionalnih določb glede trženja kot so objavljene v skladu s 5. členom Uredbe (EU) 2019/1156 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o olajšanju čezmejne distribucije kolektivnih naložbenih podjemov in spremembi uredb (EU) št. 345/2013, (EU) št. 346/2013 in (EU) št. 1286/2014 (UL L št. 188 z dne 12. 7. 2019, str. 55).

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1)Enote vzajemnega sklada lahko v državi članici gostiteljici trži samo družba za upravljanje, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.

(2)Določbe tega oddelka, ki veljajo za družbo za upravljanje, se smiselno uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki ima dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.

(3)Za družbo za upravljanje, ki v državi članici gostiteljici ne bo izvajala nobenih drugih storitev in poslov upravljanja investicijskih skladov, razen storitve neposrednega trženja enot vzajemnih skladov, se ne uporablja 3.2.2. pododdelek tega zakona.

(1)Družba za upravljanje, ki namerava tržiti enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, pred začetkom trženja Agenciji posreduje izpolnjeno uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz Priloge I Uredbe 584/2010/EU.

(2)Družba za upravljanje uradnemu obvestilu o nameri pričetka trženja iz prejšnjega odstavka za vsak vzajemni sklad, katerega enote namerava tržiti v državi članici gostiteljici, priloži naslednje priloge:

1.      veljaven prospekt z vključenimi pravili upravljanja;

2.      zadnje letno poročilo in morebitno poznejše polletno poročilo;

3.      dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

(3)Uradno obvestilo iz prvega odstavka tega člena vsebuje tudi informacije glede zagotavljanja zmogljivosti za izvajanje nalog iz prvega odstavka 137. člena tega zakona v državi članici gostiteljici in naslov ter druge podrobnosti potrebne za zaračunavanje pristojbin ali dajatev, ki jih morebiti zaračunava nadzorni organ države članice gostiteljice v zvezi s trženjem enot vzajemnega sklada v tej državi članici.

(4)Agencija preveri, ali je uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz prvega odstavka tega člena popolno in ali vsebuje vse potrebne priloge iz drugega odstavka tega člena.

(1)Agencija v desetih delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila o nameri pričetka trženja iz prejšnjega člena uradno obvestilo skupaj z vsemi prilogami (v nadaljnjem besedilu: priglasitveni dokument) posreduje nadzornemu organu države članice gostiteljice in o tem obvestiti družbo za upravljanje.

(2)Agencija k dokumentaciji iz prejšnjega odstavka priloži tudi izpolnjeno potrdilo iz Priloge II Uredbe 584/2010/EU.

(1)Družba za upravljanje uradno obvestilo o nameri pričetka trženja iz prvega odstavka 144. člena tega zakona izdela v:

1.      angleškem jeziku ali

2.      slovenskem jeziku in uradnem jeziku države članice gostiteljice, če se Agencija in nadzorni organ države članice gostiteljice predhodno tako dogovorita.

(2)Družba za upravljanje dokumente iz 1. in 2. točke drugega odstavka 144. člena tega zakona in vse njihove spremembe, za namene trženja v državi članici gostiteljici prevede v:

1.      angleški jezik ali

2.      uradni jezik države članice gostiteljice ali enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali

3.      jezik, ki ga odobri pristojni nadzorni organ države članice gostiteljice.

(3)Družba za upravljanje dokument in vse njegove spremembe iz 3. točke drugega odstavka 144. člena tega zakona prevede v:

1.      uradni jezik države gostiteljice ali enega od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali

2.      jezik, ki ga odobri pristojni nadzorni organ države članice gostiteljice.

(4)Agencija potrdilo iz drugega odstavka prejšnjega člena izdela v:

1.      angleškem jeziku ali

2.      uradnem jeziku države članice gostiteljice, če se Agencija in nadzorni organ države članice gostiteljice predhodno tako dogovorita.

(5)Za verodostojnost in natančnost prevodov iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena odgovarja družba za upravljanje.

Družba za upravljanje lahko začne tržiti enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici z dnem, ko prejme obvestilo Agencije o posredovanju priglasitvenega dokumenta pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice.

(1)Družba za upravljanje, ki trži enote vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, nadzornemu organu države članice gostiteljice omogoči elektronski dostop do prevodov veljavnih dokumentov o vzajemnem skladu iz drugega odstavka 144. člena tega zakona ter nadzorni organ države članice gostiteljice sproti obveščati o vseh spremembah teh dokumentov.

(2)Če namerava družba za upravljanje spremeniti katero koli dejstvo, navedeno v veljavnem priglasitvenem dokumentu, oziroma spremeniti veljaven nabor razredov enot vzajemnih skladov, ki so predmet trženja v državi članici gostiteljici, najmanj en mesec pred uvedbo teh sprememb o nameravani spremembi obvesti Agencijo in nadzorni organ države gostiteljice.

(3)Če zaradi sprememb iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje ali vzajemni sklad ne bi več izpolnjevala zahtev iz tega zakona, Agencija v 15 delovnih dneh po prejemu vseh informacij iz prejšnjega odstavka obvesti družbo za upravljanje, ki upravlja ta vzajemni sklad, naj te spremembe ne izvede. O tem Agencija obvesti nadzorni organ države članice gostiteljice.

(4)Če se sprememba iz drugega odstavka tega člena izvede po tem, ko so bile informacije sporočene v skladu s prejšnjim odstavkom, in zaradi te spremembe družba za upravljanje ali vzajemni sklad nista več skladna s tem zakonom, Agencija sprejme ustrezne ukrepe nadzora na podlagi tega zakona, če je potrebno vključno z izrecno prepovedjo trženja enot vzajemnega sklada, in o sprejetih ukrepih nemudoma obvesti nadzorni organ države članice gostiteljice.

(1)Družba za upravljanje lahko prekliče trženje enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici ali posameznih razredov enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, v zvezi s katerimi je predložila uradno obvestilo v skladu s prvim odstavkom 144. člena tega zakona, samo če:

1.      predhodno opozori imetnike enot vzajemnega sklada iz te države članice gostiteljice, da lahko v obdobju najmanj 30 delovnih dni od objave ponudbe zahtevajo izplačilo enot vzajemnega sklada brez izstopnih stroškov; takšna ponudba mora biti ves čas trajanja javno dostopna ter neposredno ali prek finančnih posrednikov naslovljena na vse imetnike enot vzajemnega sklada v tej državi članici, katerih identiteta je družbi za upravljanje znana;

2.      je namera, da se preneha trženje enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici, objavljena v javno dostopnem mediju/nosilcu podatkov, vključno elektronskim, ki se običajno uporablja za trženje enot KNPVP in je primeren za značilnega vlagatelja v KNPVP;

3.      spremeni ali prekine vsa pogodbena razmerja s finančnimi posredniki in drugimi osebami z učinkom od dneva preklica trženja enot vzajemnega sklad v državi članici gostiteljici, z namenom preprečiti vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe za vplačilo enot vzajemnega sklada, ki je predmet preklica trženja enot vzajemnega sklada v državi članici gostiteljici.

(2)Informacije iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka morajo vsebovati opis posledic za imetnika enot vzajemnega sklada, če ne sprejme ponudbe.

(3)Informacije iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se vlagateljem sporočijo v enem od uradnih jezikov države članice gostiteljice ali jeziku, ki ga odobri pristojni nadzorni organ te države članice.

(4)Z dnem preklica iz 3. točke prvega odstavka tega člena družba za upravljanje v državi članici prekine vse nove ali nadaljnje, neposredne ali posredne ponudbe enot vzajemnega sklada, ki je bil predmet preklica trženja enot v tej državi članici.

(5)Družba za upravljanje Agenciji predloži uradno obvestilo, ki vsebuje informacije iz prvega odstavka tega člena.

(6)Agencija preveri, ali je uradno obvestilo iz prejšnjega odstavka popolno. Agencija najpozneje v 15 delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila to posreduje pristojnemu organu države članice, opredeljenemu v uradnem obvestilu, in ESMA.

(7)Agencija o posredovanju uradnega obvestila iz petega odstavka tega člena nemudoma obvesti družbo za upravljanje.

(8)Družba za upravljanje Agenciji in preostalim vlagateljem v državi članici iz šestega odstavka tega člena tudi po prenehanju trženja enot še naprej zagotavlja informacije in dokumentacijo o vzajemnem skladu na podlagi oddelka 6.7 tega zakona. Te informacije in dokumentacija se lahko zagotavljajo z uporabo elektronskih sredstev komunikacije ali drugih sredstev za komuniciranje na daljavo, če so informacije in sredstva za komuniciranje na voljo vlagateljem v uradnem jeziku ali enem od uradnih jezikov države članice vlagatelja ali v jeziku, ki ga odobri nadzorni organ te države članice.

(9)Agencija pristojnemu organu države članice, opredeljenemu v uradnem obvestilu družbe za upravljanje iz petega odstavka tega člena, posreduje informacije o vseh spremembah dokumentov iz drugega odstavka 144. člena tega zakona.

(10)Pristojni nadzorni organ države članice, opredeljen v uradnem obvestilu iz petega odstavka tega člena, ima enake pravice in obveznosti, kot po tem zakonu pripadajo pristojnemu nadzornemu organu države članice gostiteljice.

(1)Družba za upravljanje, ki namerava tržiti enote investicijskega sklada v tretji državi, pred začetkom trženja o tem obvesti Agencijo in v obvestilu navede:

1.      državo, v kateri namerava trženje izvajati;

2.      program načrtovanih aktivnosti, ki jih namerava izvajati v tej državi;

3.      natančen opis poteka trženja in vzpostavljenih zmogljivosti za njegovo izvajanje;

4.      natančen opis razkrivanja dokumentacije in informacij v tej državi ter vzpostavljenih zmogljivosti za njegovo izvajanje;

5.      natančen opis poslovnih razmerij, ki jih je vzpostavila v zvezi s trženjem enot v tej državi;

6.      seznam investicijskih skladov, ki jih namerava tržiti v tej državi.

(2)Agencija lahko družbi za upravljanje prepove trženje enot investicijskih skladov v tretji državi, če obstaja utemeljen dvom o ustreznosti poteka trženja in razkrivanja informacij vlagateljem, vzpostavljenih zmogljivostih za njegovo izvajanje in poslovnih razmerjih, ki jih je družba za upravljanje vzpostavila v zvezi s trženjem enot v tretji državi.

(3)Agencija lahko družbi za upravljanje prepove trženje enot investicijskih skladov v tretji državi tudi, če je ob upoštevanju predpisov tretje države, v kateri namerava družba za upravljanje tržiti enote investicijskih skladov, oziroma je ob upoštevanju prakse pri izvajanju teh predpisov verjetno, da bo ovirano izvajanje nadzora v skladu z določbami tega zakona.

(4)Agencija družbi za upravljanje prepove trženje enot investicijskih skladov v tretji državi, če Agencija in pristojni organ tretje države nimata sklenjenega sporazuma o sodelovanju, ki omogoča izmenjavo vseh podatkov in informacij, potrebnih za opravljanje nadzora.

(5)Družba za upravljanje o začetku trženja enot investicijskega sklada v tretji državi Agencijo obvesti najkasneje v treh dneh po začetku izvajanja trženja.

(6)Če želi družba za upravljanje spremeniti katerega od dejstev iz prvega odstavka tega člena, pred uvedbo teh sprememb o tem obvesti Agencijo.

(1)Družba za upravljanje lahko poleg storitev upravljanja investicijskih skladov opravlja tudi:

1.      storitve gospodarjenja s finančnimi instrumentni;

2.      pomožne storitve:

-  investicijsko svetovanje v zvezi s finančnimi instrumenti, kot jih določa ZTFI-1;

-  hrambo in administrativne storitve v zvezi z enotami investicijskih skladov.

(2)Agencija podrobneje predpiše pogoje, ki jih mora izpolnjevati družba za upravljanje, ki opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve.

(3)Pogoji, ki jih predpiše Agencija na podlagi prejšnjega odstavka, so smiselno enaki pogojem, ki veljajo za borznoposredniške družbe, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve na podlagi ZTFI-1.

(4)Družbe za upravljanje, ki opravljajo storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, se vpisujejo v register dovoljenj za opravljanje investicijskih storitev in poslov v skladu z ZTFI-1.

(1)Za družbo za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, se v zvezi z opravljanjem teh storitev smiselno uporabljajo 40. člen, drugi odstavek 62. člena, 235. do 237. člen, 239. člen, 240. člen, 245. do 259. člen, 278. do 280. člen in 284. do 309. člen ZTFI-1.

(2)Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, v zvezi z upravljanjem dodatnih tveganj smiselno upošteva določbe ZTFI-1, ki urejajo upravljanje borznoposredniške družbe s tveganji.

(3)Družba za upravljanje, ki opravlja storitve iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena, Agenciji poroča v skladu s 24. do 27. členom Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 173 z dne 12. 6. 2014, str. 84), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2017/2417 z dne 17. novembra 2017 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta o trgih finančnih instrumentov v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi o obveznosti trgovanja za določene izvedene finančne instrumente (UL L št. 343 z dne 22. 12. 2017, str. 48).

Za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni in storitev hrambe v zvezi z enotami investicijskih skladov se uporabljajo določbe ZTFI-1, ki urejajo sistem jamstva za terjatve vlagateljev in predpisi, izdani na njihovi podlagi.

(1)Družba za upravljanje pred začetkom opravljanja storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje teh storitev.

(2)Družba za upravljanje lahko opravlja storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti, če ima dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, skladno s katerim lahko upravlja KNPVP.

(3)Za izdajo dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti se smiselno uporabljajo 103. člen, 2. in 3. točka drugega odstavka 104. člena ter 4. do 6. točka prvega odstavka in četrti odstavek 106. člena tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 478. do 480. člen tega zakona.

(4)Za prenehanje dovoljenja za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti se smiselno uporablja 107. člen tega zakona.

(5)Dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti preneha tudi, če je družbi za upravljanje prenehalo oziroma ji je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, skladno s katerim lahko upravlja KNPVP.

(6)Družba za upravljanje lahko vloži zahtevo, da Agencija z odločbo ugotovi, da ji je prenehalo dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi inštrumenti pred iztekom rokov iz 107. člena tega zakona, če izkaže, da storitev ne opravlja več.

(1)Za družbo za upravljanje, ki opravlja storitev iz 1. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona, se v zvezi z opravljanjem teh storitev smiselno uporabljajo 281. do 283. člen ZTFI-1.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek pridobi družba za upravljanje izrecno pisno soglasje tudi v primeru, ko namerava za račun stranke pridobiti enote investicijskega sklada, ki ga upravlja.

(1)Družba za upravljanje pred začetkom opravljanja pomožnih storitev iz 2. točke prvega odstavka 150. člena tega zakona pridobi dovoljenje Agencije za opravljanje pomožnih storitev.

(2)Družba za upravljanje lahko opravlja pomožne storitve, če ima dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni.

(3)Za dovoljenje za opravljanje storitev iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo 103. člen, 2. in 3. točka drugega odstavka 104. člena ter 4. do 6. točka prvega odstavka in četrti odstavek 106. člena tega zakona, za odvzem tega dovoljenja pa 478. do 480. člen tega zakona.

(4)Za prenehanje dovoljenja za opravljanje pomožnih storitev se smiselno uporablja 107. člen tega zakona.

(5)Dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev preneha tudi, če je družbi za upravljanje prenehalo oziroma ji je bilo pravnomočno odvzeto dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumentni.

(6)V izreku odločbe, s katero Agencija odloči o dovoljenju za opravljanje pomožnih storitev, so navedene storitve, za opravljanje katerih se izda dovoljenje.

(7)Družba za upravljanje lahko vloži zahtevo, da Agencija z odločbo ugotovi, da ji je prenehalo dovoljenje za opravljanje pomožnih storitev pred iztekom rokov iz 107. člena tega zakona, če izkaže, da storitev ne opravlja več.

Družba za upravljanje lahko storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve opravlja tudi v drugi državi članici, če ima zanje dovoljenje Agencije,  pri čemer se v zvezi z opravljanjem teh storitev v drugi državi članici smiselno upošteva določbe 3.2.2. pododdelka tega zakona.

Družba za upravljane države članice lahko storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve, če jih lahko opravlja v državi članici, kjer ima sedež, opravlja tudi v Republiki Sloveniji, pri čemer se v zvezi z opravljanjem teh storitev v Republiki Sloveniji smiselno uporablja 3.3. oddelek tega zakona.

(1)Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki upravlja vzajemni sklad, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v posameznem členu določeno drugače.

(1)Upravljanje premoženja investicijskega sklada obsega:

1.      sklepanje pravnih poslov, katerih predmet je premoženje investicijskega sklada, razpolaganje s premoženjem investicijskega sklada zaradi izpolnitve obveznosti iz poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja investicijskega sklada, sprejemanje izpolnitev obveznosti druge pogodbene stranke na podlagi poslov, sklenjenih pri upravljanju premoženja investicijskega sklada in uresničevanje pravic iz vrednostnih papirjev investicijskega sklada oziroma drugih naložb investicijskega sklada,

2.      upravljanje tveganj investicijskega sklada.

(2)Družba za upravljanje upravlja premoženje vzajemnega sklada v svojem imenu in za račun vzajemnega sklada.

(3)Družba za upravljanje je upravičena za račun investicijskega sklada razpolagati s premoženjem investicijskega sklada in uresničevati pravice iz vrednostnih papirjev oziroma drugih naložb investicijskega sklada v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.

(4)Družba za upravljanje upravlja premoženje investicijskega sklada tako, da so naložbe in sredstva investicijskega sklada v skladu s tem zakonom in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.

(5)Družba za upravljanje zagotovi, da se vse terjatve iz poslov, sklenjenih za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada, plačujejo oziroma izpolnjujejo v poslovno običajnih rokih.

(1)V razmerju do druge stranke iz posla, ki ga je sklenila družba za upravljanje za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada, odgovarja za izpolnitev obveznosti iz tega posla družba za upravljanje.

(2)Terjatev do družbe za upravljanje iz poslov, ki jih je ta sklenila za svoj račun in iz pravnih poslov iz drugega odstavka 188. člena ter iz tretjega odstavka 191. člena tega zakona, ni dovoljeno pobotati s terjatvami, ki jih je družba za upravljanje po tem zakonu upravičena uveljavljati za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada.

Družba za upravljanje za svoj račun ali za račun drugega investicijskega sklada, ki ga upravlja, ne sme skleniti pravnega posla, katerega predmet bi bil ali postal naložba ali sredstvo investicijskega sklada, ki ga upravlja.

(1)Družba za upravljanje ne sme, če ta zakon ne določa drugače, skleniti pravnega posla, katerega predmet je ali bi postal naložba ali sredstvo investicijskega sklada, ki ga upravlja:

1.      z osebo, ki je z družbo za upravljanje povezana na način iz 19. člena tega zakona,

2.      s skrbnikom, ki za investicijski sklad opravlja skrbniške storitve.

(2)Prepoved iz prejšnjega odstavka ne velja za:

-        posle sklenjene z Republiko Slovenijo, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije;

-        posle, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, sklenjene na organiziranem trgu vrednostnih papirjev pod pogojem, da stranki posla druga drugi nista bili oziroma ne moreta biti znani vnaprej;

-        posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga, ki jih družba za upravljanje za račun investicijskega sklada sklene z osebo iz prejšnjega odstavka, ki v poslu nastopa v vlogi primarnega vpisnika oziroma vzdrževalca trga s temi finančnimi instrumenti, ti posli pa se izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za investicijski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti;

-        sprejem prevzemne ponudbe po zakonu, ki ureja prevzeme, katerih predmet so delnice, katerih imetnik je investicijski sklad.

(3)Ne glede na 1. točko prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje z osebo, ki je z njo povezana na način, da družba za upravljanje in ta oseba sicer ne bi bili povezani osebi, če ne bi bila z njima povezana Republika Slovenija, sklepa:

-        denarne depozite,

-        posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jo opredeljuje ZTFI-1, če je njihov izdajatelj ta oseba, če se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za investicijski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.

(4)Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle nakupa ali prodaje enot drugih investicijskih skladov, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga oziroma izvedeni finančni instrumenti v postopku njihovega odkupa ali njihove prve prodaje kot jo opredeljuje ZTFI-1, če je njihov izdajatelj skrbnik pod pogojem, da:

1.      skrbnik investicijskega sklada nima kvalificiranega deleža v družbi za upravljanje;

2.      skrbnik v pravilniku iz četrtega odstavka 171. člena tega zakona, družba za upravljanje pa v pravilniku, ki ga sprejme za omejitev nasprotja interesov, opredelita možne oblike nasprotja interesov v primeru takšnih naložb investicijskega sklada ter načine omejitve teh nasprotij interesov;

3.      se ti depoziti ali posli izvedejo pod splošnimi tržnimi pogoji ali pod pogoji, ki so ugodnejši za investicijski sklad, upoštevaje stroške in provizije v zvezi s tem ter druge naložbene možnosti.

(5)Družba za upravljanje skrbnika ob sklenitvi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev obvesti o osebah, ki so povezane z njo, in ga tekoče obveščati o spremembah teh povezav.

(6)V letnem in polletnem poročilu investicijskega sklada se razkrije odstotek sredstev investicijskega sklada, vložen skupaj v depozite in finančne instrumente, katerih izdajatelj je skrbnik tega investicijskega sklada ali oseba, povezana z družbo za upravljanje tega investicijskega sklada.

(7)O naložbah oziroma poslih iz tega člena skrbnik investicijskega sklada polletno poroča Agenciji.

(8)Posli iz tega člena so predmet rednega letnega revizijskega pregleda poslovanja investicijskega sklada. Revizor v svojem poročilu napiše mnenji o izpolnjenosti pogojev iz tega člena in o tem, ali sta skrbnik investicijskega sklada in družba za upravljanje pri takšni naložbi ravnala v najboljšem interesu vlagateljev v investicijski sklad.

(9)V primeru poslov iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga v postopku njihove prve prodaje, kot jih opredeljuje ZTFI-1, družba za upravljanje sklepa posel z izdajateljem teh.

(1)Družba za upravljanje pri upravljanju premoženja investicijskega sklada ravna v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in drugimi predpisi, ki urejajo izvajanje njene dejavnosti, v skladu s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, in pravili stroke upravljanja finančnih naložb ter v vsem pazi na interese vlagateljev v investicijski sklad.

(2)Družba za upravljanje odgovarja imetnikom enot investicijskega sklada za škodo, ki jo povzroči premoženju investicijskega sklada, katerega upravlja, z ravnanjem, ki je v nasprotju s prejšnjim odstavkom.

(3)Tožbo za povrnitev škode iz prejšnjega odstavka je upravičen za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada vložiti skrbnik, ki opravlja skrbniške storitve za ta investicijski sklad.

(4)Če skrbnik v 30 dneh od prejema pisne zahteve imetnika enot investicijskega sklada oziroma člana nadzornega sveta investicijskega sklada ne vloži tožbe iz prejšnjega odstavka, lahko tako tožbo za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada vloži vsak imetnik enot tega investicijskega sklada oziroma nadzorni svet investicijskega sklada.

(5)Tretji in četrti odstavek tega člena ne izključujeta pravice imetnika enot investicijskega sklada do uveljavljanja in povrnitve škode, ki mu jo družba za upravljanje povzroči s kršitvijo obveznosti v zvezi s prodajo, izdajo, odkupom oziroma izplačilom enot investicijskega sklada oziroma z ravnanji iz 195. člena tega zakona.

(6)Odškodninske odgovornosti družbe za upravljanje iz drugega oziroma petega odstavka tega člena ni mogoče niti omejiti niti izključiti.

(1)Premoženje investicijskega sklada mora biti zaupano v hrambo skrbniku.

(2)Investicijski sklad ima lahko le enega skrbnika.

(3)Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona, izloči iz premoženja skrbnika oziroma druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.

(1)Skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 173. člena tega zakona za račun investicijskega sklada:

1.      hrani sredstva investicijskega sklada v skladu s 180. členom tega zakona;

2.      spremlja denarne tokove investicijskega sklada;

3.      zagotovi, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma delna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot investicijskega sklada potekajo v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;

4.      zagotovi, da se vrednost sredstev na enoto premoženja investicijskega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;

5.      izpolnjuje navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada;

6.      zagotavlja, da se plačila iz poslov s premoženjem investicijskega sklada izvedejo v običajnih poslovnih rokih;

7.      zagotovi, da se prihodek investicijskega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.

(2)Pri opravljanju skrbniških storitev iz prejšnjega odstavka skrbnik upošteva 3. do 14. člen Uredbe 438/2016/EU.

(1)Skrbniške storitve iz prejšnjega člena lahko opravlja:

1.      banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev;

2.      banka države članice, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice in podružnico v Republiki Sloveniji.

(2)Banka Slovenije izda dovoljenje banki iz 1. točke prejšnjega odstavka za opravljanje skrbniških storitev po predhodnem mnenju Agencije.

(3)Za dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev se smiselno uporablja zakon, ki ureja bančništvo.

(1)Skrbnik Agenciji na njeno zahtevo posreduje poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora nad opravljanjem skrbniških storitev za investicijske sklade.

(2)Če skrbnik pri opravljanju skrbniških storitev iz 165. člena tega zakona ugotovi domnevno nepravilnost, ki je posledica aktivnosti oziroma opustitve družbe za upravljanje, in bi lahko pomenila kršitev določb pravil upravljanja ali statuta investicijskega sklada oziroma določb tega zakona ali na njegovi podlagi izdanih predpisov, o tem obvesti družbo za upravljanje in Agencijo.

(3)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz prejšnjega odstavka.

(1)Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev iz 2. do 7. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona upravičen do provizije, ki je določena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada.

(2)Za opravljanje storitev iz 1. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona, vključno z vnašanjem in izvrševanjem nalogov v zvezi s sredstvi investicijskega sklada v hrambi, je skrbnik upravičen do provizije in povrnitve lastnih stroškov. Poleg provizije in lastnih stroškov si skrbnik lahko povrne tudi stroške, ki so mu jih v zvezi s temi storitvami zaračunale osebe, na katere je prenesel storitev hrambe na podlagi drugega odstavka 172. člena tega zakona, in centralne depotne družbe.

(3)Skrbnik si iz sredstev investicijskega sklada poleg provizije in stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko povrne tudi stroške, ki mu nastanejo v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 163. člena in tretjega odstavka 170. člena tega zakona.

(4)Višina provizije za opravljanje skrbniških storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena, vrste stroškov, ki si jih skrbnik lahko povrne iz sredstev investicijskega sklada, obdobja in roki, v katerih se ti izplačujejo, se razkrijejo v pravilih upravljanja ali statutu investicijskega sklada.

(5)Skrbnik je upravičen tudi do povračila vseh stroškov, penalov in obresti ter drugih dajatev, ki jih je utrpel pri izvajanju skrbniških storitev in so bile posledica opustitve ali nepravočasnih aktivnosti družbe za upravljanje ali njenega pooblaščenca. Stroške iz prejšnjega stavka skrbniku povrne družba za upravljanje.

(1)Skrbnik je investicijskemu skladu in imetnikom enot investicijskega sklada odgovoren za:

1.      izgubo finančnih instrumentov, kot je opredeljena v 18. členu Uredbe 438/2016/EU, ki jih ima v skrbništvu v skladu s prvim odstavkom 180. člena tega zakona in ki jo je povzročil sam, oziroma izgubo finančnih instrumentov, ki jih ima v skrbništvu druga oseba, na katero je v skladu s 172. členom tega zakona prenesel opravljanje nalog skrbniških storitev, in

2.      vsako škodo, ki jo imetniki enot investicijskega sklada utrpijo zaradi njegove malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja obveznosti, kot jih določa ta zakon ali drug predpis, ki ureja poslovanje skrbnika.

(2)Ob izgubi finančnega instrumenta iz 1. točke prejšnjega odstavka skrbnik investicijskemu skladu oziroma družbi za upravljanje, ki deluje za račun investicijskega sklada, takoj ko je to mogoče, vrne enak finančni instrument ali mu povrne denarni znesek, ki ustreza vrednosti finančnega instrumenta.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena skrbnik ni odgovoren, če lahko dokaže, da je izguba iz 1. točke prvega odstavka tega člena nastala zaradi zunanjega dogodka, na katerega ni imel vpliva in katerega posledic kljub vsem razumnim prizadevanjem skrbnika ne bi bilo mogoče preprečiti, kot je to opredeljeno v 19. členu Uredbe 438/2016/EU.

(4)Prenos skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona ne vpliva na odgovornost skrbnika v skladu s tem členom.

(5)Tožbo za povrnitev škode iz prvega odstavka tega člena lahko vloži imetnik enot investicijskega sklada sam ali prek družbe za upravljanje, če to ne vodi v podvajanje zahtevkov ali neenako obravnavo imetnikov enot investicijskega sklada.

(6)Odgovornosti skrbnika, ob upoštevanju tretjega odstavka tega člena, ni mogoče pogodbeno omejiti ali izključiti, morebitna tovrstna pogodba pa je nična.

(1)Družba za upravljanje in skrbnik pri opravljanju svojih nalog delujeta pošteno, pravično, strokovno in neodvisno ter v interesu investicijskih skladov in vlagateljev v investicijske sklade.

(2)Skrbnik ne sme izvajati aktivnosti v zvezi z investicijskimi skladi oziroma družbo za upravljanje, ki deluje za račun investicijskega sklada, ki lahko povzročijo nasprotje interesov med investicijskim skladom, vlagatelji v investicijski sklad, družbo za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, in skrbnikom samim, razen če je funkcionalno in hierarhično ločil opravljanje skrbniških storitev od drugih morebitnih konfliktnih nalog ter ima vzpostavljene ustrezne postopke za ugotavljanje, obvladovanje, spremljanje in razkrivanje nasprotij interesov.

(3)Skrbnik in družba za upravljanje sta pooblaščena v vseh sodnih postopkih in postopkih pred drugimi državnimi organi, katerih predmet so pravice, obveznosti oziroma premoženje investicijskega sklada, uveljavljati zahtevke in ugovore za račun oziroma v imenu in za račun investicijskega sklada.

(4)Kadar si procesna dejanja skrbnika in družbe za upravljanje v postopkih iz prejšnjega odstavka nasprotujejo, veljajo tista procesna dejanja, ki so za investicijski sklad ugodnejša.

(5)Družba za upravljanje skrbnika nemudoma obvesti o začetku vsakega postopka iz drugega odstavka tega člena in ji tekoče poroča o poteku postopka.

(6)Družba za upravljanje v postopkih iz drugega odstavka tega člena ne more razpolagati z zahtevki, skleniti sodne poravnave ali umakniti pravnega sredstva brez soglasja skrbnika.

(1)Skrbnik ne sme z družbo za upravljanje skleniti posla, ki ga v skladu s 162. členom tega zakona družba za upravljanje ne sme skleniti s skrbnikom.

(2)Skrbnik ne sme pridobiti enot investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve.

(3)Fizična oseba, ki upravlja premoženje skrbnika, ne sme hkrati opravljati skrbniških storitev po tem zakonu.

(4)Skrbnik sprejme pravilnik, s katerim uredi omejitev prenosa informacij med osebami iz prejšnjega odstavka, ki se nanašajo na premoženje investicijskega sklada in omeji možen konflikt interesov, ki bi lahko nastal med opravljanjem skrbniških storitev za investicijski sklad glede na druge storitve in dejavnosti ter premoženje skrbnika, kakor tudi glede na kapitalsko povezanost skrbnika z drugimi subjekti in lastniško strukturo skrbnika.

(5)Skrbnik poroča Agenciji o poslih, katerih predmet so naložbe investicijskega sklada, za katerega opravlja skrbniške storitve z vsebino, na način in v rokih, ki jih predpiše Agencija.

(1)Skrbnik nalog iz 2. do 7. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona, ki jih opravlja v okviru opravljanja skrbniških storitev, ne sme prenesti na drugo osebo.

(2)Skrbnik lahko nalogo iz 1. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona prenese na drugo osebo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      namen prenosa ne sme biti izogibanje določbam tega zakona;

2.      skrbnik utemelji, da je prenos potreben iz objektivnih razlogov;

3.      skrbnik ravna strokovno, skrbno in vestno pri izbiri in imenovanju osebe, na katero bo prenesel opravljanje nekaterih nalog, izbrano osebo strokovno, skrbno in vestno redno pregleduje ter spremlja njeno poslovanje in ureditev, ki jo ima ta oseba vzpostavljeno za opravljanje prenesenih nalog, kot je določeno v 15. členu Uredbe 438/2016/EU.

(3)Druga oseba, na katero je skrbnik prenesel naloge iz 1. točke prvega odstavka 165. člena, med opravljanjem prenesenih nalog ves čas izpolnjuje naslednje pogoje:

1.      ima organizacijsko strukturo in strokovno znanje, ki sta primerna z vidika lastnosti in kompleksnosti sredstev investicijskega sklada ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu investicijskega sklada;

2.      za opravljanje nalog iz prvega odstavka 180. člena tega zakona: a)    veljajo pravila in nadzor varnega in skrbnega poslovanja, vključno z zahtevanim minimalnim kapitalom; b)    redna zunanja revizija preverja ali ima oseba, na katero so prenesene naloge, v posesti finančne instrumente, za katere opravlja storitve iz prvega odstavka 180. člena tega zakona;

3.      sredstva strank skrbnika ločuje od svojih sredstev in sredstev skrbnika tako, da je v vsakem trenutku jasno razvidna njihova pripadnost strankam določenega skrbnika, kot to določa 16. člen Uredbe 438/2016/EU;

4.      da je v primeru insolventnosti osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, premoženje investicijskega sklada izločeno iz drugega premoženja te osebe in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov;

5.      se za njo smiselno uporablja tretji odstavek 164. člena, prvi in drugi odstavek 170. člena, 173. člen, prvi do peti odstavek 180. člena in 181. člen tega zakona.

(4)Ne glede na podtočko a) 2. točke prejšnjega odstavka lahko skrbnik, če zakonodaja tretje države zahteva, da so določeni finančni instrumenti zaupani v skrbništvo osebi iz te države, pri čemer pa nobena oseba ne izpolnjuje pogojev iz podtočke a) 2. točke prejšnjega odstavka, prenese svoje naloge tudi na tako osebo, vendar največ v obsegu, ki ga zahteva zakonodaja tretje države, in samo dokler ne obstaja druga oseba, ki izpolnjuje pogoje iz podtočke a) 2. točke prejšnjega odstavka, in če:

1.      so vlagatelji pred vložitvijo sredstev v investicijski sklad ustrezno obveščeni, da bo zaradi zakonodajnih omejitev tretje države in upravičenih okoliščin, potreben prenos skrbniških storitev na tako osebo, in

2.      je družba za upravljanje dala skrbniku izrecno navodilo, da se finančni instrumenti dajo v skrbništvo taki osebi.

(5)Oseba, na katero je skrbnik prenesel naloge skrbniških storitev, te naloge lahko prenese na tretjo osebo, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pri čemer se smiselno uporabljata prvi in četrti odstavek 169. člena tega zakona.

(6)Uporaba storitev poravnalnih sistemov za poravnavo borznih poslov z vrednostnimi papirji v državah članicah in uporaba storitev primerljivih sistemov v tretjih državah se ne štejeta za prenos skrbniških storitev.

Družba za upravljanje za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, s skrbnikom sklene pisno pogodbo o opravljanju skrbniških storitev. Pogodba o opravljanju skrbniških storitev vsebuje najmanj sestavine iz 2. člena Uredbe 438/2016/EU. V Pogodbi o opravljanju skrbniških storitev se uredi izmenjava informacij, ki jih skrbnik potrebuje za opravljanje svojih nalog v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje skrbnika.

(1)Družba za upravljanje pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev pridobi dovoljenje Agencije za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev se priloži besedilo pogodbe.

(3)Agencija izda dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, če:

1.      je pogodba v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje skrbnika,

2.      ima skrbnik dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev iz 166. člena tega zakona in

3.      bo investicijski sklad oblikovan oziroma ustanovljen v Republiki Sloveniji.

(4)Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijskega sklada, se postopek odločanja o dovoljenju za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje investicijskega sklada.

(5)Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.

(črtan)

(črtan)

(1)Banka Slovenije najpozneje v treh delovnih dneh od:

1.      izteka roka, z iztekom katerega dovoljenje preneha veljati ali

2.      dneva, ko je skrbniku vročena odločba Banke Slovenije o odvzemu dovoljenja za opravljanje skrbniških storitev, obvesti Agencijo, da je skrbniku prenehalo veljati ali mu je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev.

(2)Agencija najpozneje v treh delovnih dneh od prejema obvestila Banke Slovenije iz prejšnjega odstavka določi izrednega skrbnika izmed subjektov, ki imajo v skladu z določbami tega zakona dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev. Izredni skrbnik prevzame opravljanje skrbniških storitev za investicijske sklade, za katere je skrbniške storitve opravljal skrbnik, ki mu je prenehalo veljati ali mu je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev.

(3)Agencija za vsako družbo za upravljanje določi izrednega skrbnika z odločbo o izrednem prenosu opravljanja skrbniških storitev na izrednega skrbnika.

(4)Odločba iz prejšnjega odstavka se nemudoma vroči skrbniku, ki mu je prenehalo ali mu je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje skrbniških storitev, izrednemu skrbniku in družbam za upravljanje, za katere sklade se izvaja izredni prenos opravljanja skrbniških storitev. Agencija o izdaji odločbe iz prejšnjega odstavka obvesti Banko Slovenije.

(5)Agencija v odločbi iz tretjega odstavka tega člena med drugim določi:

1.      investicijske sklade, za katere se izvaja izredni prenos opravljanja skrbniških storitev,

1.      aktivnosti, ki se izvedejo v zvezi z izrednim prenosom opravljanja skrbniških storitev, ter način in pogoje njihovega izvajanja in

2.      rok, v katerem se izvedejo aktivnosti iz prejšnje točke.

(6)Šteje se, da z dnem vročitve odločbe Agencije iz tretjega odstavka tega člena izredni skrbnik prevzame opravljanje skrbniških storitev za investicijske sklade, določene v odločbi Agencije. Ne glede na druge določbe tega zakona, izredni skrbnik v roku iz 3. točke prejšnjega odstavka odpre denarne račune. Do izteka roka iz 3. točke prejšnjega odstavka se začasno zaustavi vplačila in izplačila za te investicijske sklade.

(7)Zahteva za sodno varstvo zoper odločbo Agencije iz tretjega odstavka tega člena ne zadrži izvršitve odločbe.

(8)Družba za upravljanje, za katere investicijske sklade je v skladu z določbami tega člena izredni skrbnik prevzel opravljanje skrbniških storitev, najpozneje v 30 dneh po prenosu opravljanja skrbniških storitev vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za sklenitev nove pogodbe o opravljanju skrbniških storitev.

(9)Provizija za opravljanje skrbniških storitev od dneva vročitve odločbe iz tretjega odstavka tega člena do prenosa skrbniških storitev na novega skrbnika pripada izrednemu skrbniku.

Agencija z aktom določi podrobna merila, na podlagi katerih določi izrednega skrbnika iz tretjega odstavka prejšnjega člena tega zakona.

(1)Vsak investicijski sklad ima en denarni račun ali več denarnih računov, ki so lahko odprti v njegovem imenu ali jih zanj v svojem imenu in za račun investicijskega sklada odpre družba za upravljanje ali z njenim soglasjem skrbnik investicijskega sklada pri:

1.      Banki Slovenije;

2.      banki s sedežem v Republiki Sloveniji;

3.      banki države članice;

4.      banki tretje države.

(2)Skrbnik zagotovi, da so denarna sredstva iz naslova vplačil enot investicijskega sklada, vplačana s strani vlagatelja ali v imenu in za račun vlagatelja, prejeta in poknjižena na denarnih računih investicijskega sklada iz prejšnjega odstavka.

(3)Skrbnik zagotovi, da se denarni računi investicijskega sklada vodijo v skladu z načeli varstva denarnih sredstev strank kot jih določa sklep, ki ureja pogoje za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe.

(4)Če denarni račun investicijskega sklada odpre skrbnik investicijskega sklada v svojem imenu in za račun investicijskega sklada, na tem računu ne smejo biti poknjižena denarna sredstva skrbnika oziroma druge osebe iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena.

(1)Finančne instrumente investicijskega sklada, ki jih je mogoče evidentirati na računu finančnih instrumentov, ki je odprt pri skrbniku, in finančne instrumente, ki so bili izdani kot pisne listine, ima skrbnik v skrbništvu v skladu s 13. členom Uredbe 438/2016/EU.

(2)Finančni instrumenti iz prejšnjega odstavka se evidentirajo na ločenih računih, odprtih v imenu investicijskega sklada ali družbe za upravljanje za račun investicijskega sklada, v skladu z načeli varstva finančnih instrumentov strank kot jih določa sklep, ki ureja pogoje za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe, tako da je v vsakem trenutku razvidno, da ti finančni instrumenti pripadajo določenemu investicijskemu skladu.

(3)Skrbnik za sredstva, ki jih nima v skrbništvu preveri, ali so v lasti investicijskega sklada ali družbe za upravljanje za račun investicijskega sklada v skladu s 14. členom Uredbe 438/2016/EU.

(4)Za preverjanje lastništva iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje predloži skrbniku ustrezno dokumentacijo in informacije, razen če skrbnik te informacije lahko pridobi iz drugih evidenc.

(5)Skrbnik vodi in redno posodablja evidenco sredstev v lasti investicijskega sklada ali družbe za upravljanje za račun investicijskega sklada.

(6)Skrbnik družbi za upravljanje redno zagotavlja popis vseh sredstev investicijskega sklada.

(1)Skrbnik oziroma oseba, na katero je skrbnik prenesel opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona, sredstev iz prvega odstavka prejšnjega člena ne sme ponovno uporabiti za lasten račun, pri čemer pojem ponovna uporaba pomeni kakršen koli posel s sredstvi v skrbništvu, zlasti prenos, zastavo, prodajo in posojanje.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbnik premoženje investicijskega sklada, ki ga ima v skrbništvu, ponovno uporabi, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.      ponovna uporaba je izvršena za račun investicijskega sklada;

2.      navodila za ponovno uporabo je v imenu investicijskega sklada izdala družba za upravljanje;

3.      ponovna uporaba sredstev je v korist investicijskega sklada in je v interesu imetnikov enot investicijskega sklada;

4.      posel je zavarovan s prvovrstnimi in likvidnimi sredstvi, ki jih investicijski sklad prejme pri prenosu lastninske pravice.

(3)Tržna vrednost zavarovanja iz 4. točke prejšnjega odstavka mora biti v vsakem trenutku najmanj enaka tržni vednosti ponovno uporabljanih sredstev, povečani za ustrezno premijo.

(črtan)

(1)Med sredstva investicijskega sklada spadajo naložbe in druga sredstva, ki so izražena v vrednosti, določeni na podlagi pravil vrednotenja, opredeljenih v 6.7.4. pododdelku tega zakona.

(2)Vrste dopustnih naložb, deleži sredstev in izpostavljenosti so za vzajemni sklad določene v 7.4. oddelku tega zakona.

(3)Agencija predpiše podrobna pravila za izračun deležev sredstev in izpostavljenosti investicijskega sklada.

(1)Vsi investicijski skladi, ki jih upravlja ista družba za upravljanje, ne smejo skupaj pridobiti deleža delnic z glasovalnimi pravicami, z uresničevanjem katerih bi lahko družba za upravljanje pomembno vplivala na upravljanje oziroma upravo izdajatelja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek ima lahko posamezni investicijski sklad:

1.      največ 10 odstotkov vseh delnic posameznega izdajatelja brez glasovalne pravice;

2.      največ 10 odstotkov vseh dolžniških vrednostnih papirjev posameznega izdajatelja;

3.      največ 10 odstotkov instrumentov denarnega trga posameznega izdajatelja;

4.      največ 25 odstotkov enot ciljnega sklada.

(3)Omejitve iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka je dovoljeno prekoračiti le v času pridobitve finančnih instrumentov, za katere poteka postopek prve prodaje, če njihove vrednosti še ni mogoče natančno izračunati.

(4)Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih izda ali za katere jamči Republika Slovenija, njena samoupravna lokalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država s seznama, ki ga določi Agencija oziroma mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica.

(5)Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za delnice, ki predstavljajo vložek investicijskega sklada v kapital družbe s sedežem v tretji državi, ki nalaga predvsem v finančne instrumente izdajateljev s sedežem v tej tretji državi, če po zakonodaji te države takšen kapitalski vložek predstavlja edini način, s pomočjo katerega lahko investicijski sklad nalaga v finančne instrumente izdajateljev iz te tretje države. Odstopanje od prvega in drugega odstavka tega člena je dopustno le, če so sredstva družbe s sedežem v tretji državi usklajena z omejitvami iz 238., 239. in 242. člena tega zakona ter prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena. Če sredstva družbe s sedežem v tretji državi niso usklajene z omejitvami iz 238., 239. in 242. člena tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe 185. člena tega zakona.

(6)Ne glede na prvi odstavek tega člena družba za upravljanje za račun investicijskih skladov, ki jih upravlja, v skrbniku, ki za te investicijske sklade opravlja skrbniške storitve, skupno ne sme pridobiti kvalificiranega deleža v razponu iz drugega odstavka 35. člena tega zakona.

(7)Agencija z aktom določi podrobnejša merila za določitev pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja iz prvega odstavka tega člena.

(1)Izpostavljenosti in deleži sredstev investicijskega sklada lahko odstopajo od pravil, ki so za vzajemni sklad določene v 7.4. oddelku tega zakona in od pravil o naložbah in sredstvih, določenih v pravilih upravljanja oziroma statutu investicijskega sklada:

1.      prvih šest mesecev od pridobitve dovoljenja za njegovo upravljanje;

2.      če se za njegov račun iz vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga, ki jih ima med sredstvi, uresničuje pravica do vpisa ali pridobitve novih finančnih instrumentov ali zaradi drugih korporacijskih dejanj izdajatelja, na katere družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, nima vpliva;

3.      zaradi drugih razlogov, na katere družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, nima vpliva.

(2)Če izpostavljenosti in deleži sredstev investicijskega sklada odstopajo zaradi razlogov iz 2. in 3. točke prejšnjega odstavka, družba za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad:

1.      nemudoma sprejme in začne izvajati ukrepe za čimprejšnjo odpravo odstopanj;

2.      nemudoma Agenciji predloži obvestilo z opisom vrste in velikosti odstopanj, razlogov za odstopanje, ukrepov iz prejšnje točke in navede rok, do katerega bodo odstopanja odpravljena.

(3)Odstopanje izpostavljenosti in deležev sredstev investicijskega sklada iz 2. točke prvega odstavka tega člena družba za upravljanje odpravi najkasneje v šestih mesecih po nastanku odstopanja, pri odstopanjih iz 3. točke prvega odstavka tega člena pa rok za njihovo odpravo določi Agencija.

(1)Če pravila upravljanja oziroma statut investicijskega sklada tako določajo, lahko družba za upravljanje za namene učinkovitega upravljanja naložb investicijskega sklada v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, uporablja tehnike upravljanja sredstev investicijskega sklada, katerih dopustne vrste in lastnosti ter druga pravila, povezana z njimi, določi Agencija.

(2)Če družba za upravljanje kot tehniko upravljanja sredstev uporablja izvedene finančne instrumente z namenom varovanja sredstev investicijskega sklada pred tveganji, se za izvedene finančne instrumente uporabljajo določbe 7.4. oddelka tega zakona, ki se nanašajo na izvedene finančne instrumente.

(3)Uporaba tehnik upravljanja sredstev iz prvega odstavka tega člena in njene posledice ne smejo biti v nasprotju z naložbenim ciljem in politiko investicijskega sklada, ki sta opredeljena v njegovih pravilih upravljanja ali v statutu.

(4)Agencija v zvezi s tehnikami upravljanja sredstev predpiše:

1.      vrste in lastnosti dopustnih tehnik upravljanja sredstev iz prvega odstavka tega člena;

2.      druge morebitne pogoje, ki jih mora izpolnjevati investicijski sklad pri uporabi posameznih tehnik upravljanja sredstev.

(1)Družba za upravljanje za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, zagotovi učinkovito upravljanje tveganj, ki ji omogoča sprotno ugotavljanje in merjenje vseh vrst tveganj, ki izvirajo iz sprejetih pozicij in njihov prispevek k celotni tveganosti investicijskega sklada.

(2)V zvezi z upravljanjem tveganj iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje za vsak investicijski sklad izdela in neprekinjeno izvaja načrt upravljanja tveganj investicijskega sklada.

(3)Pri upravljanju tveganj se pri ocenjevanju kreditne sposobnosti izdajateljev finančnih instrumentov, v katere so naložena sredstva investicijskega sklada, in oseb, do katerih je investicijskih sklad izpostavljen, družba za upravljanje ne sme izključno ali avtomatično opirati na bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije.

(4)Agencija ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti upravljanja tveganj investicijskega sklada oceni, ali družba za upravljanje spoštuje določbe prejšnjega odstavka in po potrebi družbo za upravljanje opozori, da naj zmanjša izključnost ali avtomatičnost uporabe bonitetnih ocen.

(5)Družba za upravljanje Agenciji najmanj enkrat letno poroča o vrstah izvedenih finančnih instrumentov, v katere je družba za upravljanje nalagala sredstva investicijskega sklada, tveganjih, ki izhajajo iz teh transakcij ter omejitvah izpostavljenosti in metodah, ki jih družba za upravljanje uporablja za merjenje teh tveganj.

(6)Agencija v zvezi z upravljanjem tveganj investicijskega sklada iz tega člena predpiše:

1.      podrobnejšo vsebino načrta upravljanja tveganj investicijskega sklada iz drugega odstavka tega člena;

2.      način in roke predložitve načrta upravljanja tveganj investicijskega sklada oziroma predložitve njegovih sprememb;

3.      podrobnejši način in roke poročanja informacij iz prejšnjega odstavka.

(1)Zadolževanje investicijskega sklada je dopustno le, če:

1.      njegova pravila upravljanja oziroma statut dopuščata zadolževanje;

2.      obveznosti iz kreditov ne presežejo 10 odstotkov njegovih sredstev;

3.      je namen zadolžitve le zagotavljanje njegove kratkoročne likvidnosti;

4.      ročnost kreditov ne preseže šest mesecev;

5.      so pogoji zadolževanja v skladu z običajnimi tržnimi pogoji.

(2)Najemanje posojil v tuji valuti za upravljanje s tečajnim tveganjem investicijskega sklada je dopustno le, če je za zavarovanje teh posojil iz sredstev investicijskega sklada posojilodajalcu dano posojilo v isti vrednosti, vendar v drugi (domači) valuti. Za najemanje posojil iz prejšnjega stavka ne veljajo omejitve iz 2. do 5. točke prejšnjega odstavka.

(3)Družba za upravljanje za najemanje posojil iz prejšnjega odstavka za posamezen investicijski sklad vodi evidenco o naravi, ročnosti in znesku tečajnih tveganj, načinu njihovega obvladovanja s pridobljenim posojilom ter znesek in pogoje dobljenih in z njimi povezanih danih posojil.

(1)Za račun investicijskega sklada ni dovoljeno izdati poroštev oziroma na drugačen način jamčiti tretjim osebam niti dati drugih posojil kot posojil iz drugega odstavka prejšnjega člena.

(2)Pravni posli, ki so v nasprotju s tem členom, za investicijski sklad nimajo pravnega učinka.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko investicijski sklad pridobi prenosljive vrednostne papirje, instrumente denarnega trga ali druge finančne instrumente iz 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona, ki še niso v celoti plačani.

(1)Za račun investicijskega sklada ni dovoljeno skleniti pogodbe o prodaji oziroma prodati prenosljivih vrednostnih papirjev, instrumentov denarnega trga ali drugih finančnih instrumentov iz 5., 7. in 8. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona, ki so med sredstvi zadevnega investicijskega sklada, če investicijski sklad ob sklenitvi pogodbe oziroma prodajnega posla ni njihov imetnik in zanje nima zadostnega kritja na računu finančnih instrumentov.

(2)Ravnanje v nasprotju s prepovedjo iz prejšnjega odstavka ne vpliva na veljavnost pravnega posla.

(1)Premoženja investicijskega sklada ni dovoljeno zastaviti niti ga kako drugače obremeniti.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek je premoženje investicijskega sklada dovoljeno zastaviti v zavarovanje obveznosti iz kredita iz prvega odstavka 188. člena tega zakona, vendar vrednost zastavljenega premoženja ne sme preseči omejitve iz 2. točke prvega odstavka 188. člena tega zakona.

(3)Pravni posli, ki so v nasprotju s prvim in drugim odstavkom tega člena, nimajo pravnega učinka za investicijski sklad.

Na premoženje investicijskega sklada ni dovoljena izvršba.

Investicijski sklad se lahko oblikuje oziroma ustanovi za določen ali nedoločen čas.

(1)Družba za upravljanje za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja, izda:

1.      prospekt investicijskega sklada iz pododdelka 6.7.2. tega zakona,

2.      revidirano letno in polletno poročilo iz pododdelka 6.7.4. tega zakona in

3.      dokument s ključnimi podatki za vlagatelje iz pododdelka 6.7.3. tega zakona.

(2)Družba za upravljanje v zvezi s poslovanjem investicijskega sklada vlagatelje tekoče obvešča tudi o vsebinah, določenih v 6.7.6. pododdelku tega zakona.

(3)Če ta zakon ne določa drugače, so dokumenti in poročila iz prvega odstavka tega člena ter vsebine iz prejšnjega odstavka izdelane in objavljene v slovenskem jeziku.

(4)Najnovejše različice dokumentov in poročil iz prvega in drugega odstavka tega člena se objavijo na spletnih straneh družbe za upravljanje.

(1)Družba za upravljanje objektivno odgovarja imetniku enot investicijskega sklada za škodo, ki mu nastane zaradi:

1.      vplačila oziroma unovčenja enot investicijskega sklada, ali

2.      opustitve unovčenja enot investicijskega sklada, če je ta dejanja oziroma opustitve imetnik enot investicijskega sklada opravil na podlagi dokumentov oziroma poročil iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki so vsebovali neresnične, zavajajoče ali nepopolne podatke oziroma informacije.

(2)Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo za odškodninsko odgovornost družbe za upravljanje tudi, če je imetnik enot investicijskega sklada dejanja oziroma opustitve dejanj iz prejšnjega odstavka opravil na podlagi neresničnih, zavajajočih ali nepopolnih podatkov oziroma informacij:

1.      v drugih objavah ali obvestilih družbe za upravljanje, ali

2.      na podlagi podatkov in izjav, ki jih imetniku enot investicijskega sklada posredujejo osebe, ki v imenu in za račun družbe za upravljanje izvajajo trženje enot investicijskih skladov.

(1)Prospekt vsebuje pomembne informacije o finančnem in pravnem položaju investicijskega sklada, vrstah naložb in tehnikah upravljanja sredstev, tveganjih, povezanih z naložbeno politiko, vrstah stroškov, ki bremenijo investicijski sklad, najmanjšem znesku vplačila v investicijski sklad in druge potrebne podatke, da vlagatelj na njihovi podlagi oceni primernost in ustreznost naložbe v enote investicijskega sklada.

(2)Prospekt vsebuje tudi:

1.      podroben opis politike prejemkov, ki obsega najmanj opis postopka izračunavanja prejemkov, navedbo oseb odgovornih za nagrajevanje in sestavo komisije za prejemke, če obstaja, ali

2.      kratek opis politike prejemkov z izjavo, da so podrobnosti politike prejemkov, ki obsega najmanj opis postopka izračunavanja prejemkov, navedbo oseb, odgovornih za nagrajevanje in sestavo komisije za prejemke, če obstaja, na voljo na spletnih straneh družbe za upravljanje, vključno s spletnim naslovom na katerem so dosegljive podrobnosti politike prejemkov, in

3.      navedbo, da družba za upravljanje vlagatelju na njegovo zahtevo izroči brezplačni tiskani izvod.

(3)Če namerava družba za upravljanje za račun investicijskega sklada sklepati posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, vsebuje prospekt izrecno izjavo, iz katere je razvidno, ali so ti posli namenjeni varovanju investicijskega sklada pred tveganji ali doseganju njegovih naložbenih ciljev ter opis verjetnih posledic uporabe izvedenih finančnih instrumentov na profil tveganosti investicijskega sklada.

(4)Kadar je verjetno, da bo vrednost enote investicijskega sklada zaradi sestave naložb ali zaradi uporabljenih tehnik upravljanja sredstev zelo nihala, vsebujejo prospekt in po potrebi tudi vsi oglasi izrecno izjavo o teh lastnostih investicijskega sklada.

(5)Prospekt in vsi oglasi investicijskega sklada, ki ima sredstva naložena pretežno v naložbe, ki niso prenosljivi vrednostni papirji ali instrumenti denarnega trga, oziroma njegova sestava sredstev posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, vsebuje izrecno izjavo o teh lastnostih investicijskega sklada.

(6)Prospekt vsebuje navedbo, kje in kako je vlagateljem brezplačno dostopno revidirano letno oziroma polletno poročilo investicijskega sklada.

(7)Če ima investicijski sklad pravila upravljanja, so ta vključena v prospekt.

(1)Družba za upravljanje pred začetkom trženja enot investicijskega sklada pridobi dovoljenje Agencije za objavo prospekta.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za objavo prospekta se priloži besedilo prospekta.

(3)Agencija izda dovoljenje za objavo prospekta, če je njegova vsebina v skladu z vsebino, določeno v prejšnjem členu, in v aktu, s katerim Agencija podrobneje predpiše vsebino prospekta investicijskega sklada iz prejšnjega člena.

(4)Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi za vsako spremembo prospekta, če ni v petem odstavku tega člena ali v 198. členu tega zakona drugače določeno.

(5)Če Agencija v 30 dneh po prejemu zahteve za izdajo dovoljenja za spremembo prospekta o zahtevi ne odloči in v tem roku tudi ne izda sklepa, s katerim družbi za upravljanje naloži, da zahtevo popravi oziroma dopolni, se šteje, da je dovoljenje izdala.

(6)Kadar je družba za upravljanje vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje investicijskega sklada, se postopek odločanja o dovoljenju za objavo prospekta tega investicijskega sklada združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje investicijskega sklada.

Dovoljenje Agencije za spremembo prospekta investicijskega sklada ni potrebno, če se sprememba nanaša na vsebine, ki jih določi Agencija, in niso hkrati sestavni del pravil upravljanja investicijskega sklada.

(1)Družba za upravljanje prospekt v delu, ki se nanaša na vsebine iz prejšnjega člena, enkrat letno posodobi, pri čemer upošteva podatke o poslovanju investicijskega sklada v preteklem poslovnemu letu.

(2)Družba za upravljanje posodobljen prospekt investicijskega sklada objavi in ga posreduje Agenciji najpozneje v 35 delovnih dneh po 31. decembru vsakega leta.

(3)Če družba za upravljanje upravlja KNPVP države članice, prospekt KNPVP države članice in njegove morebitne spremembe na zahtevo predloži tudi Agenciji.

(1)Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje vsebuje jasen, nedvoumen in povprečnemu vlagatelju razumljiv opis bistvenih značilnosti investicijskega sklada.

(2)Vsebina dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje ne sme biti zavajajoča.

(3)Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje mora povprečnemu vlagatelju omogočiti, da razume tveganja in lahko oceni posledice nakupa enot investicijskega sklada.

(4)Vsebina dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje je skladna z vsebino prospekta.

(5)Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje je vsebinsko zaključena celota in se ne sklicuje na morebitne druge dokumente.

(1)Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje mora vsebovati:

1.      opredelitev investicijskega sklada, družbe za upravljanje in njunega pristojnega organa;

2.      kratek opis naložbenih ciljev in naložbene politike investicijskega sklada;

3.      kazalnik tveganja in donosa investicijskega sklada ter opis tveganj, povezanih z naložbo v investicijski sklad;

4.      stroške in provizije, ki bremenijo investicijski sklad oziroma imetnike njegovih enot;

5.      preteklo donosnost oziroma v primeru strukturiranih investicijskih skladov iz prvega odstavka 36. člena Uredbe 583/2010/EU, simulacijo prihodnje donosnosti investicijskega sklada;

6.      praktične informacije za vlagatelje;

7.      navedbo spletne strani, na kateri so na voljo informacije iz 2. točke drugega odstavka 196. člena tega zakona, in navedbo, da je vlagatelju na njegovo zahtevo zagotovljen brezplačni izvod v tiskani obliki.

(1)Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje je treba redno posodabljati.

(2)Družba za upravljanje lahko dokument s ključnimi podatki za vlagatelje spreminja in posodablja samo na način in v rokih, določenih z Uredbo 583/2010/EU.

Družba za upravljanje Agenciji posreduje vse spremembe dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje za vsak investicijski sklad, ki ga upravlja v Republiki Sloveniji, najkasneje hkrati z njegovo predložitvijo javnosti.

(1)Če družba za upravljanje za investicijski sklad, ki ga upravlja v Republiki Sloveniji, pripravi, zagotovi, pregleda in prevede dokument s ključnimi informacijami iz Uredbe 1286/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. novembra 2014 o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP) (UL L št. 352 z dne 9. 12. 2014, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1286/2014/EU), ta dokument s ključnimi informacijami izpolnjuje zahteve iz pododdelka 6.7.3. in 209. člena tega zakona.

(2)Agencija od družbe za upravljanje ne zahteva, da pripravi dokument s ključnimi podatki za vlagatelje iz pododdelka 6.7.3. tega zakona, kolikor družba za upravljanje na podlagi prejšnjega odstavka pripravi, zagotovi, pregleda in prevede dokument s ključnimi informacijami iz Uredbe 1286/2014/EU.

(1)Družba za upravljanje v zvezi z vsakim investicijskim skladom, ki ga upravlja:

1.      vodi poslovne knjige, sestavljati knjigovodske listine, vrednotiti knjigovodske postavke in sestavljati periodična poročila v skladu s tem zakonom in akti, izdanimi na njegovi podlagi;

2.      organizirati poslovanje in tekoče voditi poslovne knjige, poslovno dokumentacijo in druge administrativne oziroma poslovne evidence tako, da je mogoče kadarkoli preveriti, ali investicijski sklad posluje v skladu s tem zakonom in akti, izdanimi na njegovi podlagi oziroma tako, da je mogoče kadarkoli preveriti potek posameznega posla, ki ga je družba za upravljanje opravila za račun svoje stranke.

(2)Družba za upravljanje v primeru, da sredstva investicijskega sklada, ki ga upravlja, vključujejo izvedene finančne instrumente, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, in nepremičnine, vzpostavi postopke za določitev natančne in neodvisne ocene vrednosti teh naložb.

(1)Letno poročilo investicijskega sklada sestavljajo:

1.      bilanca stanja,

2.      izkaz poslovnega izida,

3.      izkaz denarnih tokov,

4.      izkaz gibanja vrednosti enote investicijskega sklada in števila enot v obtoku oziroma izkaz gibanja kapitala investicijske družbe,

5.      priloga s pojasnili k računovodskim izkazom in

6.      poslovno poročilo.

(2)Družba za upravljanje v letno poročilo investicijskega sklada vključi tudi podatke o prejemkih družbe za upravljanje, in sicer:

1.      podatek o skupaj izplačanih prejemkih zaposlenim v poslovnem letu izplačanih s strani družbe za upravljanje, razdeljen na stalne in variabilne prejemke, število upravičencev teh prejemkov in če je relevantno vse zneske, ki jih je neposredno izplačal sam investicijski sklad, vključno s provizijo za uspešnost;

2.      podatek o skupaj izplačanih prejemkih v poslovnem letu, razdeljen na znesek, izplačan višjemu vodstvu, in znesek, izplačan neposrednim prevzemnikom tveganj;

3.      opis postopka izračuna izplačanih prejemkov;

4.      rezultat pregledov iz sedmega in devetega odstavka 73.a člena tega zakona, vključno z navedbo nepravilnosti;

5.      bistvene spremembe v sprejeti plačni politiki.

(3)Za letno poročilo investicijskega sklada se uporabljajo določbe ZGD-1 o letnem poročilu velike gospodarske družbe.

(4)Družba za upravljanje za poslovno leto sestavi letno poročilo investicijskega sklada, za prvih šest mesecev poslovnega leta pa sestavi tudi polletno poročilo, ki je sestavljeno iz bilance stanja, izkaza poslovnega izida in priloge s pojasnili k računovodskim izkazom.

Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejša pravila o letnih poročilih investicijskih skladov, in sicer:

1.      analitični kontni načrt za investicijske sklade;

2.      sheme letnih in polletnih računovodskih izkazov investicijskih skladov;

3.      vsebino priloge s pojasnili k letnim oziroma polletnim izkazom investicijskih skladov;

4.      pravila vrednotenja postavk v računovodskih izkazih investicijskih skladov;

5.      podrobnejša pravila glede postopkov za določitev natančne in neodvisne ocene vrednosti izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, in nepremičnin iz drugega odstavka 204. člena tega zakona.

(1)Letno poročilo investicijskega sklada pregleda revizor na način in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja revidiranje letnih poročil gospodarskih družb, razen če je v tem zakonu oziroma predpisu, izdanem na njegovi podlagi, določeno drugače.

(2)Revizor pregleduje in poroča zlasti o:

1.      računovodskih poročilih investicijskega sklada;

2.      spoštovanju pravil tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov o upravljanju investicijskih skladov;

3.      pravilnosti in popolnosti obvestil in poročil Agenciji ter objav informacij o poslovanju investicijskega sklada.

(3)Agencija na podlagi predhodnega mnenja Slovenskega inštituta za revizijo predpiše podrobnejšo obliko in najmanjši obseg ter vsebino revizijskega pregleda in revizorjevega poročila.

(4)Agencija lahko od revizijske družbe zahteva dodatna pojasnila v zvezi z revizijskim pregledom.

(5)Če revizijski pregled ni opravljen oziroma revizorjevo poročilo ni sestavljeno v skladu z drugim odstavkom tega člena oziroma v skladu z aktom iz tretjega odstavka tega člena, Agencija zahteva od družbe za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, da se z revizijsko družbo dogovori o ustreznih popravkih in dopolnitvah poročila na podlagi dodatka k sklenjeni pogodbi, revizor pa na tej podlagi svoje poročilo ustrezno popravi oziroma dopolni.

(6)Družba za upravljanje najmanj enkrat v petih zaporednih letih zamenja revizijsko družbo, ki je revidirala letno poročilo investicijskega sklada, ki ga družba za upravljanje upravlja.

(1)Družba za upravljanje Agenciji predloži revidirano letno poročilo investicijskega sklada, ki ga upravlja, skupaj z revizorjevim poročilom v 15 dneh po prejemu revizorjevega poročila in najkasneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta, polletno poročilo pa najkasneje v dveh mesecih po koncu polletja poslovnega leta.

(2)Če družba za upravljanje upravlja KNPVP države članice, revidirano letno in polletno poročilo KNPVP države članice na zahtevo predloži tudi Agenciji.

(3)Kadar se z enotami investicijskega sklada trguje na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, družba za upravljanje revidirano letno poročilo in polletno poročilo investicijskega sklada v roku iz prvega odstavka tega člena predloži tudi upravljavcu tega trga.

(1)Družba za upravljanje oziroma vsaka oseba, ki v imenu in za račun družbe za upravljanje trži enote vzajemnega sklada oziroma enote KNPVP države članice v Republiki Sloveniji, vlagatelju pred sklenitvijo pristopnega dokumenta k vzajemnemu skladu oziroma KNPVP države članice brezplačno izroči dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

(2)Ponudnik finančnega produkta, ki se prodaja v Republiki Sloveniji in omogoča posredno izpostavljenost vlagatelja do KNPVP oziroma katerega komponenta je KNPVP, pred vplačilom vlagatelju brezplačno posreduje dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

(3)Družba za upravljanje, ki upravlja KNPVP, osebi, ki je finančni produkt iz prejšnjega odstavka oblikovala, oziroma osebi, ki tak finančni produkt prodaja v Republiki Sloveniji, na njeno zahtevo predloži dokument s ključnimi podatki za vlagatelje.

(1)Na spletni strani družbe za upravljanje in na vseh vpisnih mestih, kjer se izvaja trženje enot investicijskega sklada, mora biti vlagateljem zagotovljen vpogled v izvod prospekta in v izvod zadnjega revidiranega letnega ter polletnega poročila investicijskega sklada.

(2)Vpogled v izvod dokumentov iz prejšnjega odstavka mora biti vlagateljem zagotovljen tudi v primeru, kadar zaposleni pri družbi za upravljanje oziroma druge osebe po pooblastilu družbe za upravljanje, trženje enot investicijskega sklada izvajajo izven vpisnih mest.

(3)Vlagatelj lahko kadarkoli zahteva brezplačni izvod prospekta in izvod zadnjega revidiranega letnega ter polletnega poročila investicijskega sklada.

(1)Prospekt investicijskega sklada in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje se vlagateljem izročita kot tiskovini, pod pogoji, ki jih določa 38. člen Uredbe 583/2010/EU, pa se lahko izročita tudi na trajnem nosilcu podatkov, ki ni tiskovina, ali preko spletnih strani.

(2)Zadnje revidirano letno poročilo in polletno poročilo investicijskega sklada se vlagatelju izročena na način, kot ga določa prospekt investicijskega sklada oziroma v primeru, da prospekt ne določa načina izročitve, na način, kot velja za izročitev prospekta iz prejšnjega odstavka.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek družba za upravljanje vlagatelju na njegovo izrecno zahtevo izroči brezplačen izvod zadnjega revidiranega letnega poročila oziroma polletnega poročila investicijskega sklada v obliki tiskovine.

Družba za upravljane izdela mesečno poročilo o poslovanju investicijskega sklada, namenjeno vlagateljem, in ga objaviti najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu za pretekli mesec.

Družba za upravljanje zagotovi, da se v zvezi s poslovanjem investicijskega sklada objavlja podatek o čisti vrednosti sredstev na enoto premoženja in podatek o gibanju te vrednosti.

(1)Družba za upravljanje takoj, ko je to mogoče, objavi vsak pravni oziroma poslovni dogodek v zvezi z:

1.      investicijskim skladom, ki ga upravlja, oziroma

2.      družbo za upravljanje, ki bi lahko pomembno vplival na poslovanje investicijskega sklada.

(2)O pravnih in poslovnih dogodkih iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje najkasneje hkrati z objavo obvesti tudi Agencijo.

Na zahtevo vlagatelja družba za upravljanje v zvezi z vsakim posameznim investicijskim skladom, ki ga upravlja, zagotovi tudi dodatne informacije glede omejitev, izbranih metod upravljanja tveganj investicijskega sklada in tekočih sprememb glede tveganj in donosnosti po glavnih vrstah finančnih instrumentov.

Agencija predpiše:

1.      podrobnejšo vsebino mesečnega poročila o poslovanju investicijskega sklada iz 212. člena tega zakona in način njegove objave;

2.      podrobnejši način, vsebino in roke objav iz 213. in 214. člena tega zakona.

(1)Družba za upravljanje države članice vlagateljem v Republiki Sloveniji v zvezi s poslovanjem KNPVP države članice, katerega enote so predmet trženja v Republiki Sloveniji, zagotovi vso dokumentacijo in informacije, ki jih zagotavlja vlagateljem v državi članici, kjer ima KNPVP sedež oziroma v kateri je bil oblikovan, vključno z vsemi njenimi spremembami.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek morajo biti v slovenskem jeziku dokumentacija in informacije o KNPVP države članice imetnikom enot investicijskega sklada, ki so enote pridobili v Republiki Sloveniji, na razpolago oziroma jim morajo biti posredovane tudi po prenehanju trženja takega sklada v Republiki Sloveniji toliko časa, dokler ima takšen sklad imetnike enot investicijskih skladov, ki so te enote pridobili v Republiki Sloveniji.

(3)Družba za upravljanje države članice vso dokumentacijo in informacije iz prvega in drugega odstavka tega člena vlagateljem zagotovi na način, ki ga za posredovanje posamezne dokumentacije oziroma informacije predpisuje ta zakon za vzajemne sklade.

(4)V zvezi s pogostostjo objave vrednosti enote KNPVP države članice se uporablja zakonodaja države članice, kjer ima sklad sedež oziroma v kateri je bil oblikovan.

(5)Dokumentacija in informacije o KNPVP države članice iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago oziroma jim morajo biti posredovane najpozneje z dnem, ko so na razpolago oziroma so bile posredovane vlagateljem v državi članici, v kateri ima sklad sedež oziroma v kateri je bil oblikovan.

(1)Dokument s ključnimi podatki za vlagatelje KNPVP države članice iz 4. točke drugega odstavka 138. člena tega zakona mora biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago v slovenskem jeziku.

(2)Preostala dokumentacija oziroma informacije o KNPVP države članice morajo biti vlagateljem v Republiki Sloveniji na razpolago oziroma jim morajo biti posredovani v slovenskem ali angleškem jeziku.

(3)Za verodostojnost in natančnost prevodov dokumentacije in informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena odgovarja družba za upravljanje države članice.

Agencija lahko od družbe za upravljanje države članice, ki trži enote KNPVP države članice v Republiki Sloveniji kadarkoli zahteva, da ji ta pošlje dokumente o KNPVP iz prvega odstavka 194. člena tega zakona in njihove posodobitve.

Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki upravlja vzajemni sklad, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v posameznem členu določeno drugače.

(1)Vzajemni sklad je premoženje, ki je ločeno od premoženja družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad in od drugega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje.

(2)Vlagatelj postane z vplačilom v vzajemni sklad imetnik investicijskega kupona vzajemnega sklada. Investicijski kupon vzajemnega sklada daje imetniku pravice iz prvega odstavka 227. člena tega zakona.

(3)Vzajemni sklad ni pravna oseba.

(1)Ime vzajemnega sklada vsebuje označbo, da gre za vzajemni sklad in označbo, iz katere je razvidna naložbena politika oziroma osnovni cilj naložbene politike vzajemnega sklada.

(2)Razen v pravilih upravljanja vzajemnega sklada, v prospektu in dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje, obveznih poročilih in obveznih objavah po tem zakonu ter v primerih, ko to določa drug zakon, lahko vzajemni sklad uporablja skrajšano ime brez označbe, da gre za vzajemni sklad.

Premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enake enote premoženja.

(1)Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada je enaka čisti vrednosti sredstev vzajemnega sklada, deljeni s številom enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.

(2)Vrednost enote premoženja vzajemnega sklada se izračunava po stanju na zadnji delovni dan obračunskega obdobja iz 225. člena tega zakona (obračunski dan).

(3)Agencija predpiše podrobnejša pravila za izračun čiste vrednosti sredstev, vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada, vrednosti enote premoženja različnih razredov investicijskih kuponov vzajemnega sklada ter ravnanja v primeru napake pri izračunu teh vrednosti.

Družba za upravljanje s pravili upravljanja investicijskega sklada znotraj vsakega meseca določi najmanj dve obračunski obdobji za izračun čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada, pri čemer je najkrajše obračunsko obdobje delovni dan.

(1)Družba za upravljanje za vsak vzajemni sklad, ki ga upravlja, zagotovi vodenje evidence imetnikov investicijskih kuponov.

(2)Za namen vodenja evidenc imetnikov investicijskih kuponov po tem zakonu se podatki iz petega odstavka 231. člena tega zakona zbirajo neposredno od osebe, na katero se nanašajo.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko družba za upravljanje, v primeru, če od vlagatelja ne pridobi pravilnih in popolnih podatkov za vodenje evidence imetnikov investicijskih kuponov, na podlagi obrazložene pisne zahteve od pristojnega davčnega organa pridobi davčno številko, osebno ime, naslov, rojstni datum in kraj rojstva vlagatelja. Družba za upravljanje lahko te podatke uporablja zgolj za namene vodenja evidenc imetnikov investicijskih kuponov po tem zakonu in za izvajanje zakona, ki ureja davčni postopek, ter zakonov, ki urejajo obdavčitev imetnikov investicijskih kuponov investicijskih skladov ter preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma.

(4)Agencija predpiše podrobnejši način in vsebino vodenja evidence imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, razen v delu, ki ureja obdelavo osebnih podatkov.

(1)Investicijski kupon je vrednostni papir, katerega izdajatelj je družba za upravljanje, ki se glasi na enoto, več enot ali del enote premoženja vzajemnega sklada, in daje imetniku investicijskega kupona naslednje pravice:

1.      pravico od družbe za upravljanje zahtevati izplačilo odkupne vrednosti enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon;

2.      pravico do izplačila sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije vzajemnega sklada;

3.      pravico do izplačila sorazmernega dela čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada, če pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo.

(2)Investicijski kupon je imenski vrednostni papir.

(3)Investicijski kupon je lahko prenosljiv.

(4)Investicijski kuponi posameznega vzajemnega sklada so prenosljivi ali neprenosljivi, ne glede na zaporednost izdaje.

(5)Če so investicijski kuponi določenega vzajemnega sklada izdani kot prenosljivi vrednostni papirji, se izdajo kot nematerializirani vrednostni papirji.

(6)Družba za upravljanje lahko uvrsti prenosljive investicijske kupone v trgovanje na organiziran trg vrednostnih papirjev samo, če se investicijski kuponi vzajemnega sklada glasijo na enako število enot premoženja vzajemnega sklada.

(7)Agencija predpiše pogoje za uvedbo, trgovanje in poravnavo transakcij z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada na organiziranem trgu ter seznam organiziranih trgov, na katerih se lahko trguje z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada.

(8)Nakup in prodaja prenosljivih investicijskih kuponov vzajemnega sklada izven organiziranega trga ter na podlagi teh poslov izvršena vplačila in izplačila ter prenos lastništva investicijskih kuponov niso dovoljeni. Posel nakupa in prodaje ter prenos lastništva investicijskih kuponov, ki je v nasprotju z določbami tega odstavka, je ničen.

(9)Ne glede na prejšnji odstavek lahko družba za upravljanje oziroma pooblaščenec iz 3.4. oddelka tega zakona, ki je pooblaščen za opravljanje storitev odkupa oziroma prodaje investicijskih kuponov vzajemnega sklada, za račun tega vzajemnega sklada vrši izven organiziranega trga odkup oziroma prodajo prenosljivih investicijskih kuponov vzajemnega sklada neposredno vlagateljem oziroma imetnikom teh investicijskih kuponov.

(10)Če družba za upravljanje izda različne razrede investicijskih kuponov, se določbe tega zakona, ki se nanašajo na investicijske kupone, uporabljajo za vsak tak razred posebej.

(11)Družba za upravljanje lahko neprenosljiv investicijski kupon vzajemnega sklada izjemoma prenese na drugega vlagatelja. To lahko stori samo na podlagi sodne odločbe ali druge odločbe oziroma akta državnega organa in na podlagi pravnih poslov, sklenjenih v obliki notarskega zapisa, ki jih s splošnim aktom opredeli Agencija.

(1)Investicijski kupon, izdan kot pisna listina, ima naslednje bistvene sestavine:

1.      oznako, da gre za investicijski kupon vzajemnega sklada, in oznako razreda investicijskega kupona, če družba za upravljanje izda investicijske kupone različnih razredov;

2.      ime vzajemnega sklada;

3.      firmo, sedež in matično številko družbe za upravljanje kot izdajatelja investicijskega kupona;

4.      firmo in sedež oziroma osebno ime osebe, na katero se glasi investicijski kupon, ter oznako o prenosljivosti;

5.      število enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon;

6.      obveznosti družbe za upravljanje oziroma pravice imetnika investicijskega kupona;

7.      serijsko številko;

8.      kraj in datum izdaje;

9.      podpis oziroma faksimile podpisa članov uprave družbe za upravljanje.

(2)Izpisek iz evidence imetnikov investicijskih kuponov, ki vsebuje vse sestavine iz prejšnjega odstavka, se šteje za investicijski kupon in se brezplačno izroči imetniku investicijskega kupona na njegovo zahtevo.

(3)Ne glede na zakon, ki ureja nematerializirane vrednostne papirje mora imeti investicijski kupon, izdan kot nematerializirani vrednostni papir, naslednje bistvene sestavine, vpisane v centralni register:

1.      oznako, da gre za investicijski kupon vzajemnega sklada,

2.      oznako razreda investicijskega kupona, če družba za upravljanje izda investicijske kupone različnih razredov,

3.      ime vzajemnega sklada, firmo, sedež in matično številko družbe za upravljanje kot izdajatelja investicijskega kupona,

4.      firmo in sedež oziroma osebno ime osebe, na katero se glasi investicijski kupon in

5.      oznako o prenosljivosti, število enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi investicijski kupon, obveznosti družbe za upravljanje oziroma pravice imetnika investicijskega kupona ter datum vpisa investicijskega kupona v centralni register.

(1)Investicijski kupon se lahko vplača samo v denarju.

(2)Če je naložbena politika vzajemnega sklada posnemanje sestave katerega od priznanih finančnih indeksov, se ne glede na prejšnji odstavek investicijski kupon lahko vplača tudi s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz 1. do 3. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona v deležih, ki odražajo sestavo finančnega indeksa.

(3)Agencija podrobneje predpiše pogoje in omejitve vplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka.

(4)Če imetnik od družbe za upravljanje zahteva izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona vzajemnega sklada, ki mu hkrati sledi vplačilo investicijskega kupona v drug vzajemni sklad, ki ga upravlja ista družba za upravljanje, se zahteva za izplačilo in vplačilo upošteva istočasno. To velja tudi za prehajanja med razredi različnih investicijskih kuponov istega vzajemnega sklada.

(1)Vrednost investicijskega kupona je enaka številu enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasi, pomnožena z vrednostjo enote premoženja vzajemnega sklada.

(2)Nakupna vrednost investicijskega kupona je enaka vrednosti investicijskega kupona, povečani za vstopne stroške iz četrtega odstavka 245. člena tega zakona.

(3)Odkupna vrednost investicijskega kupona je enaka vrednosti investicijskega kupona, zmanjšani za izstopne stroške iz petega odstavka 245. člena tega zakona.

(1)Vlagatelj pristopi k pravilom vzajemnega sklada s tem, da družbi za upravljanje izroči pristopno izjavo.

(2)Pristopna izjava mora biti pisna.

(3)Kadar pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo, je pristopna izjava podana na obrazcu, določenem s pravili upravljanja vzajemnega sklada.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pravila upravljanja vzajemnega sklada določijo, da je pristopna izjava lahko posredovana tudi v ustrezni elektronski obliki.

(5)Pristopna izjava mora obsegati:

1.      firmo, sedež in matično številko oziroma osebno ime, naslov in rojstni datum vlagatelja, ter davčno številko vlagatelja;

2.      navedbo, da se nanaša na pravila upravljanja vzajemnega sklada, z oznako imena vzajemnega sklada, oznako razreda investicijskega kupona, če so izdani investicijski kuponi različnih razredov ter firme in sedeža družbe za upravljanje;

3.      izjavo vlagatelja, da pristopa k pravilom upravljanja vzajemnega sklada;

4.      izjavo vlagatelja, da mu je bil pred pristopom k pravilom upravljanja izročen dokument s ključnimi podatki za vlagatelje;

5.      druge podatke, določene s pravili upravljanja vzajemnega sklada.

(6)Vlagatelj vplača nakupno vrednost investicijskega kupona z nakazilom na denarni račun vzajemnega sklada.

(7)Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določajo, da si družba za upravljanje pridružuje pravico do zavrnitve vplačila oziroma omejitve pristopa ali druge transakcije določenim kategorijam vlagateljev. Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določajo, da družba za upravljanje kadar koli ponovno odkupi enote premoženja imetnikom, ki so jih pridobili v nasprotju s prejšnjim stavkom.

(1)Vplačila investicijskih kuponov, opravljena v določenem obračunskem obdobju do presečne ure obračunskega dne, se preračunajo v število enot premoženja vzajemnega sklada po nakupni vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada na obračunski dan.

(2)Družba za upravljanje imetniku izda investicijski kupon, ki se glasi na ustrezno število enot premoženja vzajemnega sklada, izračunanih po prejšnjem odstavku, v petih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je bilo opravljeno vplačilo na denarni račun vzajemnega sklada.

(1)Ne glede na 229. do 232. člen tega zakona lahko pravila upravljanja investicijskega sklada določajo, da vlagatelj pridobi investicijski kupon investicijskega sklada na podlagi naročila za nakup.

(2)Investicijski kupon, izdan na podlagi naročila za nakup, se glasi na število enot premoženja, preračunanih po nakupni vrednosti enote premoženja, ki velja na zadnji dan obračunskega obdobja, v katerem je družba za upravljanje prejela naročilo.

(3)Vplačilo investicijskih kuponov iz naslova naročila za nakup se izvede najpozneje v treh delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je družba za upravljanje prejela naročilo za nakup investicijskih kuponov.

(4)Naročila za nakup investicijskega kupona, ki jih družba za upravljanje prejme v določenem obračunskem obdobju do presečne ure obračunskega dne, se preračunajo v število enot premoženja vzajemnega sklada po nakupni vrednosti premoženja vzajemnega sklada na ta obračunski dan.

(1)Vzajemni sklad odkupi investicijske kupone na zahtevo katerega koli imetnika investicijskih kuponov.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko vzajemni sklad v izjemnih primerih, in če to zahtevajo posebne okoliščine, zaradi varstva in interesov imetnikov investicijskih kuponov na način, pod pogoji in v primerih, ki jih določi Agencija in pravila upravljanja vzajemnega sklada, uvede:

1.      začasno zaustavitev odkupa investicijskih kuponov ali

2.      začasni delni odkup investicijskih kuponov z bilančno razmejitvijo premoženja vzajemnega sklada po kriteriju likvidnosti.

(3)V primeru uvedbe ukrepa iz 2. točke prejšnjega odstavka so imetniki, ki dajo zahtevo za izplačilo investicijskih kuponov, v roku za izplačilo poplačani le v sorazmernem deležu likvidnega premoženja vzajemnega sklada, v sorazmernem deležu nelikvidnega premoženja pa so poplačani takoj, ko je slednje likvidirano najmanj v višini, ki zagotavlja hkratno poplačilo vseh imetnikov, ki so sočasno vložili zahtevo za izplačilo investicijskih kuponov, in ti v celoti niso bili izplačani.

(4)Začasno zaustavitev odkupa investicijskih kuponov lahko od posameznega vzajemnega sklada zahteva tudi Agencija, kadar oceni, da je to v interesu imetnikov investicijskih kuponov.

(5)V primeru uvedbe ukrepov iz tega člena družba za upravljanje svojo odločitev nemudoma sporoči Agenciji in pristojnim organom držav, v katerih trži enote vzajemnih skladov. Družba za upravljanje v obvestilu navede tudi oceno časa trajanja posameznega ukrepa.

(6)Agencija lahko od družbe za upravljanje zahteva dokumentacijo in podatke, ki jih potrebuje za oceno, ali so pogoji in okoliščine uvedbe posameznega ukrepa izpolnjeni.

(7)Agencija podrobneje opredeli:

1.      primere oziroma okoliščine, postopke in druge pogoje iz 1. točke drugega odstavka tega člena, ki morajo biti izpolnjeni oziroma jih mora izpolnjevati vzajemni sklad, ki želi začasno zaustaviti odkup investicijskih kuponov;

2.      primere oziroma okoliščine, postopke in druge pogoje iz 2. točke drugega odstavka tega člena, ki morajo biti izpolnjeni oziroma jih mora izpolnjevati vzajemni sklad, ki želi začasno uvesti delni odkup investicijskih kuponov.

(1)Imetnik lahko od družbe za upravljanje kadarkoli zahteva izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona.

(2)Zahteva za izplačilo mora biti pisna.

(3)Kadar pravila upravljanja vzajemnega sklada tako določajo, mora biti zahteva za izplačilo podana na obrazcu, določenem s pravili upravljanja vzajemnega sklada.

(4)Ne glede na drugi odstavek tega člena lahko pravila upravljanja vzajemnega sklada določijo, da je zahteva za izplačilo lahko posredovana tudi v ustrezni elektronski obliki.

(5)Zahteva za izplačilo obsega:

1.      firmo, sedež in matično številko oziroma osebno ime, naslov in rojstni datum imetnika;

2.      ime vzajemnega sklada ter firmo in sedež družbe za upravljanje;

3.      izjavo imetnika, da zahteva izplačilo vrednosti investicijskega kupona;

4.      število enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasijo investicijski kuponi, ki so predmet zahteve, oziroma višino denarnega zneska, katerega izplačilo imetnik zahteva;

5.      druge podatke, določene s pravili upravljanja vzajemnega sklada.

(1)Odkupna vrednost investicijskih kuponov na podlagi zahtev za izplačilo, ki jih družba za upravljanje prejme v določenem obračunskem obdobju do presečne ure obračunskega dne, se izračuna tako, da se število enot premoženja, na katere se glasi investicijski kupon, ki je predmet zahteve, pomnoži z odkupno vrednostjo enote premoženja vzajemnega sklada na obračunski dan.

(2)Družba za upravljanje imetniku izplača odkupno vrednost investicijskega kupona, izračunano po prejšnjem odstavku, v sedmih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja iz prejšnjega odstavka, razen če pravila upravljanja vzajemnega sklada določajo, da lahko družba za upravljanje v povezavi z izplačilom investicijskih kuponov zaradi čakanja na priliv iz prodaje premoženja, ki je daljši od sedmih delovnih dni, izplačilo investicijskega kupona izvede najpozneje naslednji delovni dan po prejemu priliva.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek družba za upravljaje imetniku enot vzajemnega sklada, ki je napajalni sklad, izplača odkupno vrednost investicijskih kuponov najpozneje v dveh delovnih dneh po izteku roka za izplačilo enot centralnega sklada.

(4)Ob predhodnem soglasju imetnika investicijskega kupona vzajemnega sklada, se odkupna vrednost investicijskega kupona lahko izplača tudi s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz sredstev vzajemnega sklada v deležih, ki odražajo sestavo naložb vzajemnega sklada.

(5)Agencija podrobneje predpiše pogoje in omejitve izplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji iz prejšnjega odstavka.

Družba za upravljanje imetnikom investicijskih kuponov posreduje obvestilo o opravljenih vplačilih oziroma izplačilih v oziroma iz vzajemnega sklada z vsebino, na način in v rokih, ki jih določi Agencija.

(1)Za vzajemni sklad so dopustne samo naslednje vrste naložb in drugih sredstev, če tako določajo njegova pravila upravljanja:

1.      prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki so uvrščeni v trgovanje ali s katerimi se trguje na organiziranem trgu v državi članici s seznama, ki ga določi Agencija;

2.      prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, s katerimi se trguje na drugem priznanem, redno delujočem in za javnost odprtem organiziranem trgu v državi članici, ki izpolnjuje pogoje, ki jih določi Agencija;

3.      prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga, ki so uvrščeni v uradno kotacijo borze v tretji državi ali s katerimi se trguje na drugem priznanem, redno delujočem in za javnost odprtem organiziranem trgu v tretji državi, če je izrecno naveden v pravilih upravljanja vzajemnega sklada, in če je uvrščen na seznam borz in drugih organiziranih trgov iz tretjih držav, ki ga določi Agencija;

4.      nedavno izdani prenosljivi vrednostni papirji ali vrednostni papirji v postopku prve prodaje, če: a)    prospekt, na podlagi katerega se opravlja ali se je opravila prva prodaja, vsebuje izdajateljevo ali ponudnikovo namero, da bo zahteval njihovo uvrstitev v uradno kotacijo borze ali v trgovanje na drugem priznanem, redno delujočem in za javnost odprtem organiziranem trgu iz 1. do 3. točke tega odstavka, če je trg naveden v pravilih upravljanja vzajemnega sklada in b)    naj bi bila izdajateljeva oziroma ponudnikova zaveza iz prejšnje točke izpolnjena v enem letu po njihovi izdaji;

5.      enote ciljnih skladov, če: a)    ima družba za upravljanje ciljnega sklada ali ciljni sklad, ki se upravlja sam, ustrezno dovoljenje pristojnega organa, b)    je upravljanje in poslovanje ciljnega sklada predmet enakovrednega nadzora, kot ga določata ta zakon in ZTFI-1, sodelovanje med Agencijo in organom, ki nadzirajo poslovanje ciljnega sklada, pa primerno urejeno, c)    je raven zaščite interesov imetnikov enot ciljnega sklada enaka ravni zaščite imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, zlasti glede ločevanja sredstev, zadolževanja vzajemnega sklada, posojanja in nekritih prodaj prenosljivih vrednostnih papirjev in instrumentov denarnega trga, č)   je poslovanje ciljnega sklada predmet rednega poročanja v polletnih in letnih poročilih, iz katerih so razvidna njegova sredstva in obveznosti, prihodki ter aktivnosti, d)    je lahko v skladu s pravili upravljanja ciljnega sklada največ 10 odstotkov njegovih sredstev vloženih v enote drugih KNPVP in AIS in e)    ciljni sklad in njegove enote izpolnjujejo druga merila, ki jih določi Agencija;

6.      denarni depoziti pri kreditnih institucijah, če: a)    gre za kreditno institucijo s sedežem v državi članici, b)    gre za kreditno institucijo s sedežem v tretji državi, kadar zanjo veljajo oziroma kadar izpolnjuje najmanj enako stroga pravila o upravljanju tveganj, varnosti in skrbnosti poslovanja ter zaščiti interesov vlagateljev in druga merila, ki jih določi Agencija, c)    iz depozitnih pogodb izhaja pravica do odpoklica ali dviga depozitov pred zapadlostjo, njihova ročnost pa ne presega 12 mesecev in č)   glede drugih pravic in obveznosti iz depozitnih pogodb izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija;

7.      izvedeni finančni instrumenti, vključno z enakovrednimi instrumenti, katerih poravnava se vrši v denarju, in s katerimi se trguje na organiziranih trgih iz 1. do 3. točke tega odstavka, in izvedeni finančni instrumenti, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, če: a)    pravila upravljanja opredeljujejo vrste izvedenih finančnih instrumentov, v katere bo imel vzajemni sklad naložena sredstva ter namen sklepanja tovrstnih poslov (trgovanje ali varovanje), b)    njihove osnovne instrumente oziroma osnove predstavljajo finančni instrumenti iz tega odstavka, finančni indeksi, obrestne mere, devizni tečaji ali valute, c)    glede vsebine pravic in obveznosti ter drugih lastnosti izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija, č)   so njihove osnove finančni indeksi iz 7.b točke tega odstavka, ti indeksi ustrezajo merilom, ki jih določi Agencija in d)    se z njimi trguje na trgu institucionalnih vlagateljev:

-  jih je mogoče kadarkoli po pošteni vrednosti prodati, unovčiti ali zapreti z nasprotno izravnalno transakcijo,

-  trgi institucionalnih vlagateljev izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija in

-  nasprotne stranke na trgu institucionalnih vlagateljev izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija; ali

8.      instrumenti denarnega trga, s katerimi se ne trguje na organiziranem trgu, če: a)    je njihov izdajatelj ali njihova izdaja regulirana z namenom zaščite prihrankov in vlagateljev v skladu z merili, ki jih določi Agencija, b)    jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena samoupravna lokalna ali regionalna skupnost, država članica, njena centralna banka, njena samoupravna lokalna ali regionalna skupnost, Evropska centralna banka, Evropska unija, Evropska investicijska banka, tretja država, članica zveze držav, če je država članica oblikovana kot zveza, ali katerakoli mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica, c)    jih je izdala oseba, s katere vrednostnimi papirji se že trguje na organiziranem trgu iz 1. do 3. točke tega odstavka, č)   jih je izdala oziroma zanje jamči oseba, katere poslovanje je predmet nadzora, ki se izvaja po merilih, opredeljenih v zakonodaji Republike Slovenije ali zakonodaji Evropske unije, ali oseba, za katero veljajo, in ki izpolnjuje najmanj enako stroga pravila o varnosti in skrbnosti poslovanja, kot jih določajo zakonodaja Republike Slovenije ali zakonodaja Evropske unije, in ki ustrezajo drugim merilom, ki jih določi Agencija, ali d)    jih je izdala druga oseba, ki spada v eno od kategorij oseb, ki jih določi Agencija, in sicer pod pogojem, da za naložbe sredstev vzajemnega sklada v takšne instrumente velja najmanj enako visoka raven zaščite vlagateljev, kot je opredeljena v prejšnjih podtočkah te točke, in da jih izda:

-  oseba, katere osnovni oziroma njemu enakovreden kapital, skupaj z rezervami znaša najmanj 10.000.000 eurov, in ki objavi in nadzornim organom predložiti letne računovodske izkaze na način in z vsebino, kot je določena v ZGD-1, drugih zakonih in na njihovi podlagi izdanih predpisih, ki urejajo področja njenega delovanja, Slovenskih računovodskih standardih oziroma Mednarodnih standardih računovodskega poročanja,

-  oseba, ki je skupaj z drugim osebami povezana v skupino, in katere naloga je financiranje teh oseb oziroma podjetji v skupini, pri čemer je vsaj ena delniška družba, katere delnice so sprejete na organiziran trg, ali

-  oseba, katere dejavnost je financiranje ustrojev listinjenja, ki jih napajajo bančne kreditne linije, katerih pojem opredeli Agencija.

(2)Poleg naložb iz prejšnjega odstavka ima lahko vzajemni sklad največ 10 odstotkov sredstev naloženih tudi v druge prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določi Agencija, pri čemer ima lahko vzajemni sklad največ 5 odstotkov sredstev naloženih v prenosljive vrednostne papirje, ki niso sprejeti na organiziran trg vrednostnih papirjev.

(3)Vzajemni sklad ima lahko dodatna likvidna sredstva, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih glede vrste, lastnosti, načina določanja njihove velikosti in razmerja do velikosti drugih sredstev ter njihovega najvišjega dopustnega obsega določi Agencija.

(4)Vzajemni sklad ima lahko sredstva v obliki terjatev, ki nastajajo pri njegovem običajnem poslovanju, pri čemer družba za upravljanje zagotovi, da se terjatve izterjujejo v običajnih rokih, ki veljajo za takojšnjo (sočasno) izpolnitev obveznosti.

(5)Vzajemni sklad ne sme pridobiti plemenitih kovin oziroma certifikatov, ki jih predstavljajo.

(1)Vzajemni sklad ima lahko največ 10 odstotkov sredstev naloženih v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz prejšnjega člena, izdane s strani posamezne osebe.

(2)Vzajemni sklad ima lahko največ 20 odstotkov sredstev naloženih v denarne depozite pri isti kreditni instituciji.

(3)Izpostavljenost vzajemnega sklada do posamezne osebe, nasprotne stranke pri poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenih na trgu institucionalnih vlagateljev, lahko znaša največ:

-        10 odstotkov njegovih sredstev, če je nasprotna stranka kreditna institucija iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena, ali

-        5 odstotkov njegovih sredstev v drugih primerih.

(4)Skupna vrednost vseh naložb vzajemnega sklada v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki so jih izdale posamezne osebe, do katerih je vzajemni sklad izpostavljen z več kot 5 odstotki sredstev, lahko znaša največ 40 odstotkov vseh sredstev vzajemnega sklada. Ta omejitev ne velja za denarne depozite in posle z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjene na trgu institucionalnih vlagateljev, pri katerih so nasprotne stranke finančne institucije, ki so pod nadzorom pristojnega organa.

(5)Ne glede na omejitve iz prvega do tretjega odstavka tega člena vzajemni sklad ne sme biti izpostavljen do posamezne osebe oziroma imeti v njej naloženih več kot 20 odstotkov sredstev pri kombinacijah naslednjih naložb oziroma poslov:

1.      naložb v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga iz 237. člena tega zakona, ki jih je izdala,

2.      depozitov pri njej, ali

3.      izpostavljenosti zaradi poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti, sklenjenih na trgu institucionalnih vlagateljev, v katerih ta oseba nastopa kot nasprotna stranka.

(6)Ne glede na omejitev iz prvega odstavka tega člena ima lahko vzajemni sklad naloženih največ 35 odstotkov sredstev v prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga posamezne osebe, če jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena samoupravna lokalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država ali javna mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica.

(7)Ne glede na omejitev iz prvega odstavka tega člena ima lahko vzajemni sklad največ 25 odstotkov sredstev naloženih v obveznice, izdane pred 8. julijem 2022, če so izpolnjevale zahteve tega in osmega odstavka tega člena, kot so se uporabljale na dan njihove izdaje, ali v obveznice, izdane kot krite obveznice, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja hipotekarne in komunalne obveznice.

(8)Če ima vzajemni sklad naloženih več kot 5 odstotkov sredstev v obveznice, ki jih je izdala kreditna institucija iz prejšnjega odstavka, lahko naložbe v obveznice vseh takih kreditnih institucij skupaj dosežejo največ 80 odstotkov njegovih sredstev.

(9)Prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga iz šestega in sedmega odstavka tega člena se ne upoštevajo pri izračunu 40 odstotne omejitve iz četrtega odstavka tega člena.

(10)Omejitev iz tega člena ni dovoljeno kombinirati, zato naložbe vzajemnega sklada v vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, izdane s strani posamezne osebe, v depozite pri njej in izvedene finančne instrumente, ki jih je kreirala, ne smejo skupaj preseči 35 odstotkov njegovih sredstev.

(1)Pri izračunu izpostavljenosti vzajemnega sklada se za eno posamezno osebo štejejo tudi dve ali več oseb, ki so med seboj povezane tako, da za vzajemni sklad predstavljajo eno samo tveganje. To zlasti velja za osebe, ki so vključene v skupino, oziroma za nadrejene družbe iz 22. člena tega zakona, ki pripravijo konsolidirane izkaze poslovanja v skladu z ZGD-1, s Slovenskimi računovodskimi standardi oziroma priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi.

(2)Ne glede na omejitve iz prejšnjega člena ima lahko vzajemni sklad na podlagi soglasja Agencije skupaj največ 20 odstotkov sredstev naloženih v vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, izdane s strani oseb iz prejšnjega odstavka.

(1)Ne glede na omejitve iz 238. in 239. člena tega zakona ima lahko vzajemni sklad na podlagi soglasja Agencije naloženih do 100 odstotkov sredstev v različne prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih je izdala ali zanje jamči Republika Slovenija, njena samoupravna lokalna skupnost, država članica, njena lokalna ali regionalna skupnost, tretja država ali javna mednarodna organizacija, ki ji pripada vsaj ena država članica, če pravila upravljanja vzajemnega sklada:

1.      določajo, da bodo sredstva vzajemnega sklada naložena najmanj v šest različnih izdaj prenosljivih vrednostnih papirjev ali instrumentov denarnega trga izdajateljev iz tega člena;

2.      določajo, da bodo naložbe v posamezno od teh izdaj znašale največ 30 odstotkov sredstev vzajemnega sklada;

3.      vsebujejo izrecno navedbo izdajateljev, do katerih je dopustna več kot 35 odstotna izpostavljenost.

(2)Za soglasje iz prejšnjega odstavka se šteje soglasje, ki ga Agencija izda k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Agencija izda soglasje samo, če oceni, da bodo vlagatelji v tak vzajemni sklad deležni enake ravni zaščite kot vlagatelji v vzajemni sklad, ki bo nalagal v skladu z omejitvami izpostavljenosti iz 238. in 239. člena tega zakona.

(3)Prospekt, dokument s ključnimi podatki za vlagatelje in drugi oglasi vzajemnega sklada imajo vidno opozorilo, da je dopustna več kot 35 odstotna izpostavljenost do nekaterih izdajateljev ali kategorij izdajateljev, in navedbo teh izdajateljev.

(1)Pri pridobivanju in uporabi izvedenih finančnih instrumentov skupna izpostavljenost vzajemnega sklada ne sme preseči celotne čiste vrednosti njegovih sredstev, sredstva pa po vrsti in vrednosti v celotnem obdobju zagotavljajo zadostno kritje za morebitne obveznosti, ki izvirajo iz izvedenih finančnih instrumentov.

(2)Pri izračunu skupne izpostavljenosti iz prejšnjega odstavka se upošteva sprotno vrednost osnov oziroma osnovnih instrumentov izvedenih finančnih instrumentov, tveganje nasprotne stranke, bodoča tržna gibanja in razpoložljivi čas za izravnavo izpostavljene postavke sredstev.

(3)Če ima vzajemni sklad med svojimi sredstvi izvedene finančne instrumente, izpostavljenost do osnovnih instrumentov, iz katerih so izvedeni, ne sme skupaj presegati omejitev iz 238. in 239. člena tega zakona.

(4)Ne glede na prejšnji odstavek se naložb vzajemnega sklada v izvedene finančne instrumente na indeksni osnovi ne vključuje v merjenje izpostavljenosti do posameznih oseb iz 238. in 239. člena tega zakona.

(5)Izvedeni finančni instrumenti, vgrajeni v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, se obravnavajo skladno s tem ter 238. in 239. členom tega zakona ter merili, ki jih v zvezi z obravnavo teh instrumentov določi Agencija.

(1)Vzajemni sklad ima lahko največ 20 odstotkov sredstev naloženih v enote posameznega ciljnega sklada iz 5. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona.

(2)Naložbe vzajemnega sklada v enote ciljnih skladov, katerih poslovanje ni usklajeno s tem zakonom oziroma predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, ne smejo skupaj preseči 30 odstotkov njegovih sredstev.

(3)Vzajemni sklad ima lahko sredstva naložena v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja ista družba za upravljanje, neposredno ali na podlagi pooblastila druge osebe, ali v enote ciljnih skladov, ki jih upravlja druga oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, če je to izrecno opredeljeno v njegovih pravilih upravljanja, vendar le pod pogojem, da družba za upravljanje ali oseba, s katero je družba za upravljanje v razmerju tesne povezanosti, za te naložbe vzajemnemu skladu ne zaračuna vstopnih in izstopnih stroškov.

(4)Prospekt vzajemnega sklada, ki ima oziroma bo imel pomemben delež sredstev v enotah ciljnih skladov, opredeli največji obseg provizij za upravljanje ciljnega sklada, ki je še sprejemljiv za nalaganje vzajemnega sklada v enote ciljnega sklada, v letnem poročilu vzajemnega sklada pa se navede najvišji skupen odstotek provizije za njegovo upravljanje in provizije za upravljanje ciljnega sklada, dosežen v poslovnem letu vzajemnega sklada.

(5)Sredstev ciljnega sklada se ne vključi v izračun izpostavljenosti vzajemnega sklada do posameznih oseb iz 238. in 239. člena tega zakona.

(1)Delniški indeks ali indeks dolžniških vrednostnih papirjev, katerega sestavo natančno posnema sestava sredstev vzajemnega sklada, je priznan s strani Agencije.

(2)Agencija pri priznanju indeksa iz prejšnjega odstavka upošteva naslednja merila:

1.      zadostno razpršenost indeksa;

2.      reprezentativnost trga, na katerega se nanaša;

3.      primernost načina in časa objave;

4.      druga merila.

(3)Pravila upravljanja, prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje vsebujejo navedbo delniškega indeksa ali indeksa dolžniških vrednostnih papirjev, katerega sestavo posnema sestava sredstev vzajemnega sklada.

(4)Ne glede na dopustne izpostavljenosti, določene v 238. in 239. členu tega zakona, ima lahko vzajemni sklad, ki posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, do vključno 20 odstotkov sredstev v prenosljivih vrednostnih papirjih in instrumentih denarnega trga, ki jih je izdala posamezna oseba.

(5)Ne glede na dopustne izpostavljenosti, določene v 238. in 239. členu tega zakona, lahko Agencija hkrati z dovoljenjem za upravljanje vzajemnega sklada, ki posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, oziroma hkrati s soglasjem k spremembam pravil upravljanja izda soglasje, da ima lahko vzajemni sklad, ki posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, naloženih do vključno 35 odstotkov sredstev v prenosljive vrednostne papirje in instrumente denarnega trga, ki jih je izdala posamezna oseba, če zaradi prevladujočega položaja te osebe na katerem od organiziranih trgov, katerega reprezentant je indeks, večje razpršenosti ni mogoče doseči. To soglasje lahko Agencija izda le za enega samega izdajatelja.

(6)Naložbe vzajemnega sklada, ki posnema sestavo katerega od priznanih finančnih indeksov, in razmerja med njimi ne smejo bistveno odstopati od komponent indeksa, ki ga posnema, in razmerij med njimi ter se morebitni spremenjeni sestavi indeksa prilagodijo najkasneje v 30 dneh od objave spremembe njegove sestave.

(7)Kot bistveno odstopanje iz prejšnjega odstavka se šteje odstopanje v višini 5 ali več odstotkov.

(8)Agencija na svoji spletni strani objavi seznam priznanih indeksov.

(1)Agencija v zvezi z naložbami in drugimi sredstvi vzajemnega sklada z aktom določi zlasti:

1.      v zvezi s prenosljivimi vrednostnimi papirji:

-  podrobnejša merila za opredelitev prenosljivih vrednostnih papirjev iz 1. do 4. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  seznam organiziranih trgov v državi članici, na katere so uvrščeni ali na katerih se trguje s finančnimi instrumenti iz 1. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  pogoje, ki jih izpolnjuje drug priznan, redno delujoč in za javnost odprt organizirani trg v državi članici iz 2. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  seznam borz in drugih organiziranih trgov iz tretjih držav iz 3. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  seznam tretjih držav iz četrtega odstavka 184. člena tega zakona,

-  pogoje, ki jih mora izpolnjevati finančni instrument, da se šteje za prenosljiv vrednostni papir oziroma instrument denarnega trga iz drugega odstavka 237. člena tega zakona;

2.      v zvezi z enotami ciljnih skladov:

-  podrobnejša merila za opredelitev enot ciljnih skladov iz 5. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  druga merila, ki jih izpolnjujejo enote ciljnih skladov in ciljni skladi iz 5. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  odstotek, ki predstavlja pomemben delež sredstev v enotah ciljnega sklada in način izračuna skupnega obsega provizij iz četrtega odstavka 242. člena tega zakona;

3.      v zvezi z depoziti pri kreditnih institucijah:

-  podrobnejša merila, ki jih izpolnjujejo kreditne institucije s sedežem v tretji državi iz 6.b točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  podrobnejša pogoje, ki jih glede drugih pravic in obveznosti izpolnjujejo depoziti iz 6.č točke prvega odstavka 237. člena tega zakona;

4.      v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti:

-  podrobnejša merila za opredelitev izvedenih finančnih instrumentov iz 7. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  pogoje, ki jih glede vsebine pravic in obveznosti izpolnjujejo izvedeni finančni instrumenti ter druge lastnosti izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na organiziranih trgih, in tistih, s katerimi se trguje na trgih institucionalnih vlagateljev iz 7.c točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  podrobnejša merila, ki jih izpolnjujejo finančni indeksi iz 7.č točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  podrobnejša merila, ki jih izpolnjujejo prenosljivi vrednostni papirji in instrumenti denarnega trga z vgrajenimi finančnimi instrumenti iz petega odstavka 241. člena tega zakona,

-  lastnosti in pogoje, ki jih izpolnjujejo trgi institucionalnih vlagateljev in kategorije institucionalnih vlagateljev iz 7.d točke prvega odstavka 237. člena tega zakona;

5.      v zvezi z instrumenti denarnega trga:

-  podrobnejša merila za opredelitev instrumentov denarnega trga iz 1. do 3. in 8. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  merila, ki jih izpolnjuje izdajatelj ali izdaja instrumentov denarnega trga iz 8.a točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  druga merila o varnosti in skrbnosti poslovanja iz 8.č točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  kategorije oseb iz 8.d točke prvega odstavka 237. člena tega zakona,

-  podrobnejšo opredelitev izraza ustroji lastninjenja, ki jih napajajo bančne kreditne linije iz tretje alineje 8.d točke prvega odstavka 237. člena tega zakona;

6.      podrobnejša merila za opredelitev skupine oseb iz prvega odstavka 239. člena tega zakona;

7.      v zvezi s posnemanjem sestave delniških indeksov ali indeksov dolžniških vrednostnih papirjev podrobnejša merila, ki jih izpolnjuje indeks iz prvega odstavka 243. člena tega zakona.

(2)Agencija v zvezi z dodatnimi likvidnimi sredstvi iz tretjega odstavka 237. člena tega zakona z aktom opredeli zlasti pojem dodatnih likvidnih sredstev, vrste in njihove lastnosti, način določanja velikosti dodatnih likvidnih sredstev in njihovo razmerje do velikosti drugih sredstev vzajemnega sklada ter njihov najvišji dopusten obseg.

(1)Družba za upravljanje ima pravico do povrnitve vstopnih in izstopnih stroškov v višini, določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.

(2)Vstopni in izstopni stroški so izraženi v odstotku od vrednosti investicijskih kuponov vzajemnega sklada.

(3)Kadar se je imetnik investicijskih kuponov ob pristopu k pravilom vzajemnega sklada zavezal nalagati premoženje v vzajemni sklad v določenem daljšem časovnem obdobju (v nadaljnjem besedilu: obdobje varčevanja), lahko družba za upravljanje, če tako določajo pravila upravljanja vzajemnega sklada, od vplačil, opravljenih v prvem letu po pristopu, ob računa vstopne stroške v višini, določeni s pravili upravljanja vzajemnega sklada, ki pa ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti vplačil v prvem letu. V primeru iz prejšnjega stavka lahko družba za upravljanje od nadaljnjih vplačil investicijskih kuponov obračunava sorazmerno nižje vstopne stroške, tako da vstopni stroški od vplačil za celotno obdobje varčevanja ne presežejo višine vstopnih stroškov, določenih s pravili upravljanja vzajemnega sklada.

(4)Vstopne stroške obračuna družba za upravljanje v odstotku od zneska vplačila investicijskih kuponov ob njihovem vplačilu.

(5)Izstopne stroške obračuna družba za upravljanje v odstotku od zneska izplačila investicijskih kuponov ob njihovem izplačilu. Izstopni stroški pri izplačilu posameznega investicijskega kupona ne smejo presegati 3 odstotkov od zneska izplačila investicijskih kuponov ob njihovem izplačilu.

(1)Družba za upravljanje je za opravljanje storitev upravljanja vzajemnega sklada upravičena do provizije za upravljanje v višini, določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.

(2)Provizija za upravljanje je izražena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada.

(3)Provizija za upravljanje se družbi za upravljanje izplačuje iz sredstev vzajemnega sklada za obdobja in v rokih, določenih v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.

(1)Poleg provizije za upravljanje je družba za upravljanje iz sredstev vzajemnega sklada upravičena izvršiti plačila samo za tiste vrste stroškov v zvezi z upravljanjem vzajemnega sklada, ki so določeni v pravilih upravljanja vzajemnega sklada.

(2)Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določijo, da je družba za upravljanje iz sredstev vzajemnega sklada poleg plačila provizije za upravljanje upravičena izvršiti tudi plačila za vse oziroma posamezne od naslednjih vrst stroškov, ki nastanejo pri poslovanju vzajemnega sklada:

1.      stroškov, povezanih s pridobitvijo in odsvojitvijo premoženja vzajemnega sklada, kot so provizije in stroški borznih posrednikov, upravljavcev organiziranih trgov in večstranskih sistemov trgovanja, upravljavcev poravnalnih sistemov oziroma klirinško-depotnih družb, stroškov vstopanja na organizirane trge ter proporcionalnega dela stroškov provizij in drugih stroškov svetovalnih družb, povezanih s skupnim nastopom družbe za upravljanje z drugimi prodajalci pri prodaji sredstev vzajemnega sklada z namenom doseči izvedbo posla za račun vzajemnega sklada ugodneje, kot bi jo bilo mogoče doseči brez skupnega nastopa;

2.      stroškov plačilnega prometa;

3.      stroškov revidiranja letnega poročila vzajemnega sklada in stroškov zunanjih strokovnjakov, povezanih s pripravo in revidiranjem letnega poročila;

4.      stroškov obveščanja imetnikov investicijskih kuponov po tem zakonu in drugih predpisih, ki zahtevajo obveščanje imetnikov investicijskih kuponov;

5.      stroškov uveljavljanja pravic iz finančnih instrumentov, ki so v lasti vzajemnega sklada, za račun vzajemnega sklada;

6.      stroškov v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 169. člena in drugega odstavka 170. člena tega zakona;

7.      davkov in drugih obveznih dajatev v zvezi s premoženjem vzajemnega sklada oziroma s prometom s tem premoženjem;

8.      stroškov skrbniških storitev skrbnika;

9.      stroškov obresti in drugih stroškov zadolževanja za posojila, ki jih v skladu s tem zakonom družba za upravljanje najema za račun vzajemnega sklada;

10.   stroškov v zvezi z razdelitvijo čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada.

Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določajo, da je družba za upravljanje v breme posameznega imetnika investicijskega kupona tega vzajemnega sklada upravičena do povračila administrativnih stroškov, ki družbi za upravljanje nastanejo v zvezi:

1.      s prenosom investicijskih kuponov vzajemnega sklada na podlagi enajstega odstavka 227. člena;

2.      z vpisom oziroma izbrisom pravic tretjih oseb na investicijskih kuponih vzajemnih skladov oziroma terjatvah iz investicijskih kuponov vzajemnih skladov, ali

3.      s posredovanjem izpisa stanja investicijskih kuponov na zahtevo vlagatelja.

(1)Družba za upravljanje v zvezi s poslovanjem vzajemnega sklada izračuna in objavi podatek o celotnih stroških poslovanja vzajemnega sklada v preteklem poslovnem letu.

(2)Celotni stroški poslovanja vzajemnega sklada se izrazijo v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada.

(3)Agencija predpiše metodologijo za izračun celotnih stroškov poslovanja vzajemnega sklada ter način in rok objave teh podatkov.

(1)Družba za upravljanje v pravilih upravljanja vzajemnega sklada opredeli, ali bo čisti dobiček oziroma prihodke razdelila imetnikom investicijskih kuponov ali ga bo zadržala.

(2)Razdelitev ali zadržanje čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada se izvede v skladu z aktom Agencije in v skladu s pravili upravljanja vzajemnega sklada.

(3)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino pravila za razdelitev ali zadržanje čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada.

(1)Pravila upravljanja vzajemnega sklada urejajo vsebino pravnih razmerij med družbo za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad, in imetniki investicijskih kuponov vzajemnega sklada.

(2)Pravila upravljanja vzajemnega sklada vsebujejo:

1.      ime vzajemnega sklada;

2.      naložbena pravila vzajemnega sklada;

3.      posredne in neposredne stroške povezane z naložbo v vzajemni sklad, in sicer:

-  višino vstopnih oziroma izstopnih stroškov in način njihovega izračuna ter plačila,

-  višino provizije za upravljanje in način njenega obračuna,

-  vrste drugih stroškov, ki nastanejo pri poslovanju vzajemnega sklada,

-  višino provizije za opravljanje skrbniških storitev in način njenega obračuna,

-  vrste drugih stroškov, do povrnitve katerih je v breme sredstev vzajemnega sklada upravičen skrbnik,

-  vrste morebitnih drugih stroškov, ki bremenijo sredstva vzajemnega sklada, in

-  navedbo, kje je vlagatelju na voljo podatek o celotnih stroških poslovanja vzajemnega sklada;

4.      ureditev vplačil in izplačil:

-  način izračuna nakupne vrednosti investicijskega kupona ter postopek vplačil in izdaje investicijskih kuponov, vključno s pogoji in omejitvami vplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji,

-  način izračuna odkupne vrednosti investicijskega kupona ter postopek unovčitve in izplačila vrednosti investicijskega kupona, vključno s pogoji in omejitvami izplačil s prenosljivimi vrednostnimi papirji,

-  pogoje in okoliščine, v katerih lahko vzajemni sklad začasno zaustavi prodajo oziroma odkup investicijskih kuponov in pogoje, kdaj lahko uvede začasni delni odkup investicijskih kuponov ter način izvršitve teh ukrepov;

5.      opredelitev uporabe prihodkov oziroma čistega dobička vzajemnega sklada in v primeru razdelitve prihodkov imetnikom investicijskih kuponov tudi:

-  opis rokov in načina zajetja imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada,

-  opis načina razdelitve teh prihodkov,

-  davčne posledice takšne razdelitve za imetnike investicijskih kuponov in za vzajemni sklad, in

-  vpliv razdelitve na vrednost enote premoženja vzajemnega sklada naslednji dan po razdelitvi in izplačilu teh prihodkov v denarni obliki oziroma v obliki premijskih enot;

6.      način obveščanja javnosti in imetnikov investicijskih kuponov o finančnem in pravnem položaju vzajemnega sklada, o njegovem poslovanju in o zamenjavi skrbnika;

7.      pogoje in način združitve vzajemnega sklada in zagotavljanje zaščite imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada v takem primeru;

8.      pogoje in način prenosa opravljanja skrbniških storitev na drugega skrbnika in zagotavljanje zaščite imetnikov investicijskih kuponov v takem primeru;

9.      pogoje in način prenosa upravljanja vzajemnega sklada na drugo družbo za upravljanje,

10.   razloge za likvidacijo na podlagi sklepa upravljavca in opis postopka likvidacije vzajemnega sklada;

11.   druge pravice imetnikov investicijskih kuponov in način uresničitve teh pravic;

12.   okoliščine in postopek spremembe pravil upravljanja in s tem povezanih pravic imetnikov investicijskih kuponov vzajemnega sklada, navedbo datuma uveljavitve pravil upravljanja ter mesta, načina in časa obveščanja imetnikov investicijskih kuponov o spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.

(3)Pravila upravljanja vzajemnega sklada se izdelajo in objavljena v slovenskem jeziku.

(4)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino pravil upravljanja vzajemnega sklada.

(1)Pravila upravljanja vzajemnega sklada začnejo veljati, ko družba za upravljanje pridobi soglasje Agencije k tem pravilom.

(2)Zahtevi za izdajo soglasja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada se priloži besedilo pravil upravljanja vzajemnega sklada.

(3)Agencija izda soglasje k pravilom upravljanja vzajemnega sklada, če je njihova vsebina v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(4)Ko družba za upravljanje vloži zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada, se postopek odločanja o izdaji soglasja k pravilom upravljanja tega vzajemnega sklada lahko združi s postopkom odločanja o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada.

(1)Družba za upravljanje za spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada pridobi soglasje Agencije.

(2)Družba za upravljanje, ki želi bistveno spremeniti naložbeno politiko vzajemnega sklada, za takšno spremembo pridobi dovoljenje Agencije. Šteje se, da je Agencija družbi za upravljanje izdala dovoljenje za bistveno spremembo naložbene politike s tem, ko je izdala soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.

(3)Zahtevi za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada se priloži:

1.      besedilo pravil upravljanja vzajemnega sklada, iz katerega so razvidne spremembe oziroma dopolnitve besedila,

2.      prečiščeno besedilo spremenjenih pravil upravljanja vzajemnega sklada,

3.      besedilo obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz devetega odstavka tega člena,

4.      besedilo objave informacije iz devetega odstavka tega člena,

5.      obrazložitev učinkov spremenjene naložbene politike za imetnike investicijskih kuponov vzajemnega sklada, če se sprememba pravil upravljanja vzajemnega sklada nanaša tudi na spremembe naložbene politike tega sklada in

6.      drugo dokumentacijo, ki jo predpiše Agencija in na podlagi katere lahko oceni vpliv spremenjene naložbene politike za obstoječe vlagatelje vzajemnega sklada.

(4)Hkrati z zahtevo za soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada družba za upravljanje vloži zahtevo za objavo spremembe prospekta, ki se nanaša na spremembo podatkov v prospektu zaradi spremembe pravil upravljanja vzajemnega sklada.

(5)O zahtevi iz prejšnjega odstavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o soglasju k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.

(6)Za odločanje o zahtevi iz četrtega odstavka tega člena se ne uporablja peti odstavek 197. člena tega zakona.

(7)Agencija izda soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada, če:

1.      je vsebina spremembe teh pravil, vsebina obvestila imetnikom in vsebina objave obvestila v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

2.      oceni, da je bistvena sprememba naložbene politike vzajemnega sklada vsebinsko in časovno utemeljena, če se sprememba pravil upravljanja vzajemnega sklada nanaša tudi na spremembe naložbene politike tega sklada.

(8)Če pravila upravljanja vzajemnega sklada ne določajo daljšega roka za uveljavitev sprememb, začnejo spremembe teh pravil veljati:

1.      z iztekom enega meseca od objave iz devetega odstavka tega člena, če se spremembe nanašajo izključno oziroma vključno na eno ali več vsebin iz 2. in 3. točke drugega odstavka 251. člena tega zakona, ali

2.      z iztekom osmih delovnih dni od objave iz devetega odstavka tega člena, če se spremembe nanašajo samo na vsebine pravil upravljanja, ki niso vsebine iz 2. in 3. točke drugega odstavka 251. člena tega zakona.

(9)Družba za upravljanje po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada v osmih dneh objavi informacijo o spremembi pravil upravljanja. Če se spremembe pravil upravljanja nanašajo na naložbena pravila vzajemnega sklada ali na posredne in neposredne stroške, povezane z naložbo v vzajemni sklad, družba za upravljanje v 15 dneh po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada vsakemu imetniku investicijskega kupona vzajemnega sklada posreduje obvestilo o teh spremembah.

(10)Ne glede na prvi in deveti odstavek tega člena družbi za upravljanje ni treba pridobiti soglasja Agencije za spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada, objaviti informacije o spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada in imetnikom investicijskega kupna posredovati obvestila o spremembah, če se spremembe pravil upravljanja vzajemnega sklada nanašajo samo na sklice na objavo aktov v uradnih publikacijah.

(11)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino objave in obvestila, način objave informacije ter način posredovanja obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz devetega odstavka tega člena.

(1)V Republiki Sloveniji lahko vzajemni sklad oblikuje samo družba za upravljanje.

(2)Družba za upravljanje oblikuje vzajemni sklad tako, da:

1.      sprejme pravila upravljanja vzajemnega sklada,

2.      s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev in

3.      pridobi dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada.

(3)Vzajemni sklad je oblikovan, ko družba za upravljanje pridobi dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada.

Družba za upravljanje ne sme sprejemati vplačil investicijskih kuponov vzajemnega sklada, dokler vzajemni sklad ni oblikovan.

(1)Zahtevi za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada družba za upravljanje priloži:

1.      dokument s ključnimi podatki za vlagatelje vzajemnega sklada;

2.      načrt upravljanja tveganj vzajemnega sklada.

(2)Agencija lahko od družbe za upravljanje zahteva tudi dodatne podatke, ki jih potrebuje za oceno ali družba za upravljanje izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi.

(3)Če zahtevo iz prvega odstavka tega člena vloži družba za upravljanje države članice, zahtevi predloži tudi sklenjene pogodbe o prenosu opravljanja storitve upravljanja premoženja in pogodbe o prenosu administrativnih storitev na druge osebe.

(4)Če družba za upravljanje države članice v Republiki Sloveniji že upravlja enak tip investicijskega sklada, dokumentacije iz prejšnjega odstavka ne predloži ponovno, temveč se navede samo sklic na dokumentacijo, ki je že bila predložena.

(5)Agencija lahko za namene preverjanja zagotavljanja skladnosti poslovanja družbe za upravljanje države članice na območju Republike Slovenije od pristojnega nadzornega organa družbe za upravljanje države članice zahteva dodatne informacije o tem, ali se dovoljenje, ki ga ima družba za upravljanje države članice za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, nanaša tudi na tip investicijskega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja za upravljanje.

(1)Agencija izda dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada, če ugotovi, da družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega sklada, na katerega se nanaša zahteva za izdajo dovoljenja.

(2)Agencija lahko družbi za upravljanje zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada, če:

1.      družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 174. člena tega zakona;

2.      Agencija družbi za upravljanje ni podala soglasja k pravilom upravljanja vzajemnega sklada v skladu s 252. členom tega zakona;

3.      družba za upravljanje ni pridobila dovoljenja Agencije za objavo prospekta iz 197. člena tega zakona;

4.      dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskega sklada družbi za upravljanje ne dovoljuje upravljanja takšnega tipa investicijskega sklada;

5.      družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje vzajemnega sklada, ki jih določa ta zakon oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi.

(3)Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada družbi za upravljanje, tudi če le-ta že opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji in ji je bila zaradi kršitev določb zakona že izdana dokončna odločba.

(4)Agencija lahko družbi za upravljanje države članice zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada, tudi če zahtevi ni predložila dokumentov iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(5)Če zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada vloži družba za upravljanje države članice, se Agencija pred zavrnitvijo te zahteve posvetuje s pristojnim nadzornim organom države članice.

(1)Družba za upravljanje, ki upravlja vzajemni sklad (v nadaljnjem besedilu: prenosna družba za upravljanje), lahko prenese upravljanje tega sklada na drugo družbo za upravljanje (v nadaljnjem besedilu: prevzemna družba za upravljanje), če prevzemna družba za upravljanje izpolnjuje pogoje za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(2)Pogodba o prenosu upravljanja vključuje:

1.      opis vseh postopkov in dejanj, ki jih bosta družbi opravili v zvezi s prenosom upravljanja;

2.      rok, ki se šteje od objave obvestila o prenosu upravljanja, v katerem bosta družbi opravili prenos upravljanja, in ne sme biti krajši od enega meseca.

Pred prenosom upravljanja vzajemnega sklada prevzemna družba za upravljanje pridobi dovoljenje Agencije za prevzem upravljanja.

(1)Zahtevi za izdajo dovoljenje za prevzem upravljanja se priloži:

1.      pogodbo o prenosu upravljanja;

2.      listine iz prvega odstavka 256. člena tega zakona;

3.      besedilo obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz prvega odstavka 263. člena tega zakona;

4.      besedilo objave informacije iz prvega odstavka 263. člena tega zakona.

(2)Če zahtevo iz prejšnjega odstavka vloži prevzemna družba za upravljanje države članice, se uporabljajo tudi tretji do peti odstavek 256. člena tega zakona.

(3)Hkrati z zahtevo za prevzem upravljanja prevzemna družba za upravljanje vloži tudi:

1.      zahtevo za izdajo dovoljenja za sklenitev oziroma spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 174. člena tega zakona;

2.      zahtevo za izdajo dovoljenja za objavo spremembe prospekta iz 197. člena tega zakona, ki se nanaša na spremembo podatkov v prospektu zaradi prenosa upravljanja.

(4)O zahtevah iz prejšnjega odstavka odloči Agencija hkrati z odločitvijo o dovoljenju za prevzem upravljanja.

(5)Za odločanje o zahtevi iz 2. točke tretjega odstavka tega člena se ne uporablja peti odstavek 197. člena tega zakona.

(1)Agencija lahko družbi za upravljanje zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada, če:

1.      družba za upravljanje ni pridobila dovoljenj iz tretjega odstavka prejšnjega člena;

2.      dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskega sklada družbi za upravljanje ne dovoljuje upravljanje takšnega tipa investicijskega sklada;

3.      vsebina obvestila imetnikom in vsebina objave iz 263. člena tega zakona ni v skladu tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

4.      družba za upravljanje ne izpolnjuje drugih pogojev za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prevzema, ki jih določa ta zakon oziroma predpisi, izdani na njegovi podlagi.

(2)Agencija lahko zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada prevzemni družbi za upravljanje, tudi če ta že opravlja storitve upravljanja vzajemnih skladov v Republiki Sloveniji in so pri tem izpolnjeni razlogi iz 478. člena tega zakona.

(3)Agencija lahko družbi za upravljanje države članice zavrže zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada tudi, če zahtevi ni predložila dokumentov iz tretjega odstavka 256. člena tega zakona.

(4)Če zahtevo za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada vloži prevzemna družba za upravljanje države članice, se Agencija pred zavrnitvijo zahteve za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada posvetuje s pristojnim nadzornim organom države članice.

Dovoljenje za prevzem upravljanja ima za prevzemno družbo za upravljanje enake učinke in posledice, kot jih ima dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada.

(1)Prevzemna in prenosna družba za upravljanje po prejemu dovoljenja Agencije za prevzem upravljanja v osmih dneh objavita informacijo o prenosu upravljanja vzajemnega sklada in v 15 dneh vsakemu imetniku investicijskega kupona vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa, posredujeta obvestilo o tem prenosu.

(2)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino objave in obvestila imetnikom investicijskih kuponov, način objave ter način posredovanja obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz prvega odstavka tega člena.

(1)S potekom roka iz 2. točke drugega odstavka 258. člena tega zakona nastopijo naslednje pravne posledice:

1.      vse pravice in obveznosti prenosne družbe za upravljanje v zvezi z upravljanjem vzajemnega sklada preidejo na prevzemno družbo za upravljanje;

2.      prenosni družbi za upravljanje preneha dovoljenje za upravljanje vzajemnega sklada, katerega upravljanje je predmet prenosa.

(2)Prevzemna in prenosna družba za upravljanje do poteka roka iz 2. točke drugega odstavka 258. člena tega zakona opravita vse postopke in dejanja, potrebne za prenos upravljanja vzajemnega sklada in Agenciji predložita poročilo o postopkih in dejanjih, ki sta jih v zvezi s tem opravili.

Prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada se opravi, če je:

1.      Agencija družbi za upravljanje s pravnomočno odločbo odvzela dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma tega tipa investicijskih skladov;

2.      nad družbo za upravljanje začet stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije.

(1)Skrbnik ob nastopu razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada, do nastopa pravnih posledic prenosa upravljanja, opravlja tiste posle upravljanja vzajemnega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.

(2)Za posle upravljanja vzajemnega sklada iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti:

1.      posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje vzajemnega sklada nastala škoda;

2.      administrativne storitve, povezane s poslovanjem vzajemnega sklada iz 2. točke 99. člena tega zakona.

(3)Ob nastopu razloga za prisilni prenos upravljanja skrbnik za račun vzajemnega sklada zaustavi vplačila in odkup investicijskih kuponov vzajemnega sklada, pri čemer v zvezi z obveščanjem vlagateljev in poročanjem Agenciji smiselno upošteva splošne akte Agencije.

(4)Od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada do nastopa pravnih posledic prenosa upravljanja je skrbnik upravičen do provizije in drugih nadomestil, ki skladno s pravili upravljanja vzajemnega sklada pripadajo družbi za upravljanje.

(1)V dveh mesecih od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada iz 163. člena tega zakona skrbnik opravi ustrezen postopek zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje vzajemnega sklada.

(2)Skrbnik poziv za predložitev ponudb iz prejšnjega odstavka naslovi na vse družbe za upravljanje, ki v Republiki Sloveniji že upravljajo vzajemne sklade.

(3)Če skrbniku ponudita prevzem upravljanja vzajemnega sklada dve ali več družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada, skrbnik pri izbiri prevzemne družbe za upravljanje ravna izključno v interesu vlagateljev v vzajemni sklad.

(4)Skrbnik in prevzemna družba za upravljanje skleneta pogodbo o prenosu upravljanja. Za vsebino te pogodbe se smiselno uporablja drugi odstavek 258. člena tega zakona, pri čemer rok, v katerem bosta skrbnik in prevzemna družba opravili prenos upravljanja, ne sme biti daljši od enega meseca.

(5)Za prisilni prenos upravljanja se smiselno uporabljajo 259. do 264. člen tega zakona.

(1)Skrbnik namesto prisilnega prenosa upravljanja vzajemnega sklada začne likvidacijo vzajemnega sklada, če:

1.      se postopka zbiranja ponudb iz prvega odstavka prejšnjega člena ne udeleži nobena družba za upravljanje, ki izpolnjuje pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada;

2.      prevzemna družba za upravljanje v 15 dneh po sklenitvi pogodbe o prevzemu upravljanja s skrbnikom ne vloži zahteve za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja vzajemnega sklada;

3.      Agencija zavrže oziroma zavrne zahtevo prevzemne družbe za upravljanje za prevzem upravljanja, razen če Agencija skrbniku izda soglasje za ponovitev postopka zbiranja ponudb iz prvega odstavka prejšnjega člena.

(2)Kadar prisilni prenos upravljanja ni mogoč, se za likvidacijo vzajemnega sklada smiselno uporabljajo 298. do 300. člen tega zakona.

(1)Dva ali več vzajemnih skladov se lahko združi s pripojitvijo ali spojitvijo.

(2)Pripojitev se opravi s prenosom celotnega premoženja enega ali več vzajemnih skladov (prenosni sklad) na drug obstoječ vzajemni sklad (prevzemni sklad).

(3)Spojitev se opravi z ustanovitvijo novega vzajemnega sklada (prevzemni sklad), na katerega se prenese celotno premoženje dveh ali več vzajemnih skladov, ki se spajajo (prenosni sklad).

(4)V postopku združitve vzajemnih skladov je lahko udeleženih več prenosnih skladov in samo en prevzemni sklad.

(1)Prenosni sklad z združitvijo preneha brez izvedbe likvidacijskega postopka.

(2)Pri združitvi preidejo vse premoženje ter pravice in obveznosti prenosnega sklada na prevzemni sklad.

(3)Družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, stopi v svojem imenu in za račun prevzemnega sklada v vsa pravna razmerja, v katerih je bila družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, v svojem imenu in za račun prenosnega sklada.

(4)Imetnik investicijskih kuponov prenosnega sklada dobi po izvedenem postopku združitve investicijske kupone prevzemnega sklada skladno z določenim menjalnim razmerjem.

(1)Če pri menjavi investicijskih kuponov prenosnega sklada za prenosljive investicijske kupone prevzemnega sklada, imetniku investicijskih kuponov prenosnega sklada ne pripade celo število prenosljivih investicijskih kuponov prevzemnega sklada, lahko družba za upravljanje prevzemnega sklada temu imetniku vrednost enot premoženja, ki sestavljajo delno pravico, izplača v denarju.

(2)Vsota denarnih izplačil iz prejšnjega odstavka ne sme presegati 10 odstotkov čiste vrednosti sredstev na novo izdanih enot prevzemnega sklada, ki so posledica združitve.

(1)Dan obračuna združitve je dan, ko se določi menjalno razmerje, po katerem se bodo investicijski kuponi prenosnega sklada zamenjali za investicijske kupone prevzemnega sklada.

(2)Dan obračuna združitve ne sme biti določen pozneje kakor 60. dan po dnevu, ko družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, prejme odločbo Agencije o izdaji dovoljenja za združitev.

(3)Dan izvedbe združitve je dan, ko se opravi prenos premoženja in obveznosti iz prenosnega sklada na prevzemni sklad ter dan, na katerega se opravi, ali, če so investicijski kuponi izdani kot pisne listine, dan, s katerim se začne, menjava investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada.

(1)Čista vrednost sredstev prevzemnega sklada je po opravljenem postopku preoblikovanja najmanj enaka vsoti čiste vrednosti sredstev prenosnega in prevzemnega sklada pred tem postopkom. Skupna vrednost vseh investicijskih kuponov prevzemnega sklada, katerih imetnik postane neka oseba po opravljenem postopku združitve, je najmanj enaka skupni vrednosti vseh investicijskih kuponov prenosnega sklada, katerih imetnik je bila ista oseba pred tem postopkom.

(2)Združitev vzajemnih skladov je dopustna le, če se po opravljenem postopku združitve ne poslabša premoženjski položaj imetnikov investicijskih kuponov vzajemnih skladov, udeleženih pri združitvi.

(3)Pri denarnem izplačilu imetnikom investicijskih kuponov prenosnega sklada skladno z 271. členom tega zakona se za namen iz prvega in drugega odstavka tega člena denarno izplačilo imetnikom prenosnega sklada prišteje k skupni vrednosti investicijskih kuponov prevzemnega sklada.

(1)Družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, pred izvedbo prenosa premoženja prenosnega sklada na prevzemni sklad pridobi dovoljenje Agencije (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje za pripojitev).

(2)Če v postopku pripojitve sodeluje več prenosnih skladov, ki jih upravlja ista družba za upravljanje, družba za upravljanje pridobi dovoljenje za pripojitev za vsak prenosni sklad posebej.

(3)Če v postopku pripojitve sodeluje več prenosnih skladov, ki jih upravljajo različne družbe za upravljanje, dovoljenje za pripojitev pridobi vsaka družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad.

(4)Šteje se, da je Agencija z izdajo dovoljenja za pripojitev izdala tudi dovoljenje za spremembo pravil upravljanja prenosnega sklada.

(1)Zahtevo za izdajo dovoljenja za pripojitev vloži družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad.

(2)Zahtevi za izdajo dovoljenja za pripojitev družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, priloži:

1.      načrt pripojitve v skladu z 276. členom tega zakona;

2.      prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje prevzemnega sklada;

3.      mnenje skrbnika o pripojitvi iz 277. člena tega zakona;

4.      obvestilo o pripojitvi imetnikom investicijskih kuponov prenosnega in prevzemnega sklada iz 278. člena tega zakona.

(1)Družbi za upravljanje, ki upravljajta prenosni in prevzemni sklad, sprejmeta skupni načrt pripojitve.

(2)Načrt pripojitve vsebuje:

1.      ime vzajemnih skladov udeleženih pri pripojitvi, firmo in sedež družb za upravljanje, ki upravljajo te sklade, ter navedbo, da se bo združitev izvedla s pripojitvijo;

2.      kratek opis razlogov za izvedbo pripojitve in njihovo utemeljitev;

3.      opis predvidenih posledic pripojitve za imetnike investicijskih kuponov prenosnega in prevzemnega sklada;

4.      predstavitev načina vrednotenja sredstev in obveznosti prenosnega in prevzemnega sklada na dan obračuna združitve;

5.      opis metodologije, ki bo na dan obračuna združitve uporabljena za izračun menjalnega razmerja;

6.      navedbo predvidenega dneva izvedbe združitve;

7.      natančen opis postopkov v zvezi s prenosom premoženja s prenosnega na prevzemni sklad in v zvezi z menjavo investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada.

(3)Agencija od družb za upravljanje prenosnega in prevzemnega sklada ne sme zahtevati, da v načrt pripojitve vključita še dodatne informacije.

(4)Poleg informacij in dokumentov iz drugega odstavka tega člena lahko družbi za upravljanje prenosnega in prevzemnega sklada v načrt pripojitve vključita še dodatne informacije, povezane s pripojitvijo.

(5)Načrt pripojitve podpišejo vsi člani uprave ali izvršni direktorji upravnega odbora družbe za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad in vsi člani uprave ali izvršni direktorji upravnega odbora družbe za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad.

(6)Če je prenosnih skladov več, sprejmejo družbe za upravljanje, ki upravljajo prenosne sklade, z družbo za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, enoten načrt pripojitve.

(7)Če družba za upravljanje upravlja prenosni in prevzemni sklad, sprejme načrt pripojitve sama.

(1)Skrbniki vzajemnih skladov, udeleženih pri pripojitvi, ločeno in neodvisno drug od drugega na podlagi načrta pripojitve iz prejšnjega člena, ki se nanaša na vzajemni sklad, za katerega opravljajo skrbniške storitve, pregledajo nameravano pripojitev in izdajo mnenje o pripojitvi.

(2)V mnenju skrbnik izrecno navede, ali so 1., 6. in 7. točka drugega odstavka prejšnjega člena pripravljene v skladu s tem zakonom in pravili upravljanja vzajemnega sklada.

(3)Stroški, povezani s pripravo mnenja skrbnika o pripojitvi, ne smejo biti plačani iz sredstev vzajemnih skladov, ki so udeleženi pri pripojitvi.

(1)Družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, vsakega imetnika investicijskega kupona prevzemnega sklada obvesti o vseh dejstvih in okoliščinah pripojitve, tako da lahko imetnik investicijskega kupona prevzemnega sklada oceni posledice, ki jih bo pripojitev imela za njegovo naložbo v prevzemnem skladu.

(2)Družba za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, vsakega imetnika investicijskega kupona prenosnega sklada obvesti o vseh dejstvih in okoliščinah pripojitve, tako da lahko imetnik investicijskega kupona prenosnega sklada oceni posledice, ki jih bo pripojitev imela za njegovo naložbo v prenosnem skladu.

(3)Obvestilo o pripojitvi iz prvega in drugega odstavka tega člena vsebujeta:

1.      kratek opis razlogov za predlagano izvedbo pripojitve in njihovo utemeljitev;

2.      opis predvidenih posledic pripojitve za imetnike investicijskih kuponov prenosnega oziroma prevzemnega sklada;

3.      opis in postopek uresničitve vseh pravic, ki jih ta zakon v postopku pripojitve podeljuje imetnikom investicijskih kuponov prenosnega oziroma prevzemnega sklada ter datum predvidene pripojitve;

4.      dokument s ključnimi podatki za vlagatelje prevzemnega sklada.

(4)Družbi za upravljanje prenosnega in prevzemnega sklada lahko obvestilo o pripojitvi iz prvega in drugega odstavka tega člena posredujeta imetnikom investicijskih kuponov šele, ko Agencija družbi za upravljanje prenosnega sklada izda dovoljenje za pripojitev, vendar vsaj 30 dni pred ustavitvijo izplačil v skladu s prvim odstavkom 283. člena tega zakona.

(5)Če družbi za upravljanje tržita investicijske kupone prenosnega in prevzemnega sklada v skladu z 4.2. oddelkom tega zakona, se obvestilo o pripojitvi vlagateljem iz drugih držav članic posreduje v uradnem jeziku te države članice ali jeziku, ki ga odobri njen nadzorni organ.

(6)Agencija predpiše podrobnejši vsebini obvestil o pripojitvi in način njunega posredovanja imetnikom investicijskih kuponov prenosnega in prevzemnega sklada.

Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za pripojitev, če:

1.      ugotovi, da niso bile upoštevane določbe tega zakona o pripojitvi;

2.      prodaja investicijskih kuponov prevzemnega sklada ni dovoljena v vseh državah članicah, v katerih je dovoljena prodaja investicijskih kuponov prenosnega sklada.

(1)Pripojitev med dnevom obračuna združitve in dnevom izvedbe združitve pregleda revizijska družba (v nadaljnjem besedilu: revizor), ki jo imenuje družba za upravljanje prenosnega sklada v soglasju s skrbnikom tega sklada.

(2)Na podlagi revizijskega pregleda iz prejšnjega odstavka revizor pripravi poročilo o pripojitvi, ki vključuje revizorjevo ugotovitev o:

1.      tem, ali bo načrtovana pripojitev upoštevala načelo nespremenjenega premoženjskega položaja iz 273. člena tega zakona;

2.      ustreznosti načina vrednotenja iz 4. točke drugega odstavka 276. člena tega zakona;

3.      pravilnosti izračuna morebitnega denarnega izplačila iz 271. člena tega zakona;

4.      primernosti metodologije za izračuna menjalnega razmerja iz 5. točke drugega odstavka 276. člena tega zakona in o pravilnosti dejanskega izračuna menjalnega razmerja.

(3)Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, revizorju zagotovita dostop do vseh potrebnih informacij za pripravo poročila iz prejšnjega odstavka.

(4)Revizor poročilo o pripojitvi predloži upravam oziroma upravnim odborom družb za upravljanje, ki upravljajo vzajemne sklade, udeležene pri pripojitvi, in ga obenem pošlje Agenciji.

(5)Če je prenosnih skladov več, se izvede ločen revizijski pregled za vsak prenosni sklad. Družbe za upravljanje prenosnih skladov se v soglasju s skrbniki teh skladov lahko dogovorijo, da revizijski pregled izvede isti revizor, ki lahko izda enotno poročilo o pripojitvi, vendar vsak prenosni sklad obravnava ločeno, kar pomeni, da v svojem poročilu navede ugotovitve iz drugega odstavka tega člena za vsak prenosni sklad posebej.

(6)Za revizijski pregled iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja revidiranje.

(7)Za odškodninsko odgovornost revizorja, ki pripravi poročilo iz drugega odstavka tega člena, se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o odškodninski odgovornosti pripojitvenega revizorja.

(8)Stroški revizijskega pregleda ne smejo biti plačani iz sredstev vzajemnih skladov, ki so udeleženi pri pripojitvi.

(1)Imetnik investicijskega kupona prenosnega ali prevzemnega sklada lahko od družbe za upravljanje, ki upravlja ta sklad, zahteva kopijo revizorjevega poročila o pripojitvi.

(2)Družba za upravljanje imetniku investicijskega kupona brezplačno izroči kopijo revizorjevega poročila o pripojitvi najpozneje naslednji delovni dan od prejema pisne zahteve.

(3)Kopija revizorjevega poročila o pripojitvi je lahko posredovana v elektronski obliki.

(1)Imetnik investicijskega kupona prenosnega sklada lahko zahteva, da:

1.      prenosni sklad odkupi njegove investicijske kupone skladno s prvim odstavkom 233. člena tega zakona, pri čemer družba za upravljanje prenosnega sklada imetniku investicijskih kuponov ne sme zaračunati izstopnih stroškov, ali

2.      družba za upravljanje prenosnega sklada zamenja investicijske kupone prenosnega sklada za investicijske kupone drugega vzajemnega sklada s podobno naložbeno politiko, ki ga upravlja ta družba za upravljanje ali družba za upravljanje, ki je z družbo za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, v razmerju tesne povezanosti ali v razmerju družb, povezanih s skupnim vodenjem.

(2)Imetniki investicijskih kuponov prevzemnega sklada lahko zahtevajo, da:

1.      prevzemni sklad odkupi svoje investicijske kupone skladno s prvim odstavkom 233. člena tega zakona, pri čemer družba za upravljanje prevzemnega sklada imetniku investicijskih kuponov ne sme zaračunati izstopnih stroškov, ali

2.      družba za upravljanje prevzemnega sklada zamenja investicijske kupone prevzemnega sklada za investicijske kupone drugega vzajemnega sklada s podobno naložbeno politiko, ki ga upravlja ta družba za upravljanje ali družba za upravljanje, ki je z družbo za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad v razmerju tesne povezanosti ali v razmerju družb, povezanih s skupnim vodenjem.

(3)Imetniki investicijskih kuponov pridobijo pravico do izstopa pod pogoji iz prvega in drugega odstavka tega člena z dnem prejema obvestila o pripojitvi iz 278. člena tega zakona, ta pravica pa preneha z ustavitvijo izplačil v skladu s prvim odstavkom 283. člena tega zakona.

(1)Družbi za upravljanje pet delovnih dni pred dnem obračunata združitve ustavi vplačila in izplačila iz oziroma v prenosne in prevzemni sklad.

(2)Ustavitev vplačil in izplačil iz prejšnjega odstavka traja do vključno dneva izvedbe združitve, vendar ne več kakor 15 dni.

(3)Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, po stanju na dan obračuna združitve in po metodologiji, ki je bila opisana v načrtu pripojitve, na podlagi katerega je Agencija izdala dovoljenje za pripojitev, določita menjalno razmerje, po katerem se zamenjajo investicijski kuponi prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada in morebitno denarno izplačilo. Pri tem upoštevata čisto vrednost sredstev vzajemnih skladov, udeleženih pri pripojitvi.

(4)Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, na dan izvedbe pripojitve izvedeta vse v načrtu pripojitve predvidene prenose premoženja oziroma obveznosti v zvezi s posameznim vzajemnim skladom, udeleženimi pri pripojitvi.

(5)Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, na dan izvedbe pripojitve ali od tega dne, če so investicijski kuponi izdani kot pisne listine, imetnikom investicijskih kuponov prenosnega sklada zamenjata investicijske kupone za investicijske kupone prevzemnega sklada skladno z menjalnim razmerjem iz tretjega odstavka tega člena.

(6)Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, ne smeta opraviti prenosa premoženja oziroma obveznosti in menjave investicijskih kuponov v skladu z določbami tega člena, če predhodno ne pridobita pozitivnega revizorjevega mnenja o pripojitvi.

(7)Naložbe prevzemnega sklada lahko odstopajo od določb tega zakona in pravil upravljanja prevzemnega sklada največ 30 dni od dneva izvedbe pripojitve.

(8)Agencija predpiše podrobnejši način zamenjave investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada.

Družba za upravljanje prevzemnega sklada prvi delovni dan po izvedbi pripojitve o tem obvesti Agencijo in skrbnika prevzemnega sklada.

Družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, objavi informacijo o izvedbi pripojitve na svojih spletnih straneh najpozneje prvi delovni dan po izvedeni pripojitvi.

Po izvedbi zamenjave investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada, izvedene pripojitve ni mogoče razglasiti za nično, niti ni mogoče izpodbiti pravnih dejanj, izvršenih zaradi izvedbe pripojitve.

Stroške, ki nastanejo zaradi pripojitve, nosita družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad.

(1)Družbi za upravljanje, ki upravljata prenosni in prevzemni sklad, ter člani njunih uprav oziroma upravnih odborov so odgovorni za škodo, ki jo pripojitev povzroči imetnikom investicijskih kuponov teh vzajemnih skladov, razen če dokažejo, da so v postopku pripojitve ravnali v skladu z ustrezno profesionalno skrbnostjo.

(2)Glede odgovornosti družbe za upravljanje in članov njene uprave oziroma upravnih odborov, glede postopka uveljavljanja odškodninskih zahtevkov in zastaranja se smiselno uporabljajo določbe ZGD-1 o odškodninski odgovornosti organov vodenja in nadzora prevzete družbe, uveljavljanju odškodninskih zahtevkov zoper navedene osebe in zastaranju teh zahtevkov.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek sodišče imenuje posebnega zastopnika na predlog imetnika investicijskega kupona prenosnega ali prevzemnega sklada, ki je imel tak položaj ves čas od prejema obvestila o pripojitvi in je ob vložitvi predloga za imenovanje posebnega zastopnika še vedno imetnik investicijskega kupona prenosnega ali prevzemnega sklada.

(1)Za spojitev prenosnih in prevzemnega sklada se smiselno uporablja prejšnji odsek tega zakona.

(2)Pri smiselni uporabi določb iz prejšnjega odstavka se namesto besede »pripojitev« uporablja beseda »spojitev «, namesto besed »načrt pripojitve« uporabljata besedi »načrt spojitve«, namesto besed »revizija pripojitve« uporabljata besedi »revizija spojitve« in namesto besedila »dovoljenje za pripojitev« uporablja besedilo »dovoljenja za spojitev«.

(3)Pri smiselni uporabi 276. člena tega zakona načrt spojitve vsebuje tudi pravila upravljanja prevzemnega sklada.

(4)Pri smiselni uporabi 279. člena tega zakona zavrne Agencija izdajo dovoljenja tudi, če ni mogoče izdati dovoljenja za oblikovanje prevzemnega sklada.

(5)Ne glede na sedmi odstavek 283. člena tega zakona lahko naložbe prevzemnega sklada odstopajo od določb tega zakona in pravil upravljanja prevzemnega sklada največ šest mesecev od dneva izvedbe spojitve.

V postopku ustanovitve prevzemnega sklada se uporabljajo določbe 7.8. oddelka tega zakona oziroma 312. člena tega zakona, če je prevzemni sklad podsklad krovnega sklada.

(1)Če vzajemni sklad v postopku združitve s KNPVP države članice nastopa kot prevzemni sklad, se združitev izvede skladno z zakonom, ki v državi članici prenosnega sklada ureja združitev KNPVP.

(2)Prevzemni sklad se lahko združi s prenosnim skladom države članice tudi po postopku statusnega preoblikovanja, ki ga ta zakon ne ureja, če je ta postopek skladen s predpisi držav članic, sprejetimi zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES o združitvi KNPVP.

(3)Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se za določitev datuma dneva obračuna združitve in datuma dneva izvedbe združitve smiselno uporablja 272. člen tega zakona.

(4)Če v postopku združitve nastopa KNPVP, ki se upravlja sam, se določbe tega oddelka, ki urejajo delovanje družbe za upravljanje za račun KNPVP, smiselno uporabljajo za KNPVP.

(1)Ko nadzorni organ prenosnega KNPVP države članice posreduje vlogo za združitev prenosnega KNPVP države članice s prevzemnim skladom, Agencija oceni, ali so informacije o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom investicijskih kuponov prevzemnega sklada, zadostne in skladne s predvidenimi posledicami, ki jih bo združitev imela za imetnike investicijskih kuponov prevzemnega sklada.

(2)Če Agencija ugotovi, da informacije o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom investicijskih kuponov prevzemnega sklada niso zadostne ali niso skladne s predvidenimi posledicami, zahteva, da se informacije, ki bodo posredovane imetnikom investicijskih kuponov prevzemnega sklada, spremenijo oziroma dopolnijo.

(3)Agencija zahtevo za dopolnitev posreduje neposredno družbi za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, v 15 delovnih dneh od dneva prejema vloge za združitev iz prvega odstavka tega člena.

(4)O posredovanju zahteve za dopolnitev družbi za upravljanje prevzemnega sklada Agencija obvesti pristojni nadzorni organ prenosnega sklada.

(5)Po prejemu dopolnitev oziroma sprememb informacij, ki bodo posredovane imetnikom investicijskih kuponov prevzemnega sklada, Agencija v 20 delovnih dneh obvesti pristojni nadzorni organ prenosnega sklada, ali so spremembe oziroma dopolnitve ustrezne.

(1)Če vzajemni sklad v postopku združitve s KNPVP države članice nastopa kot prenosni sklad, se združitev izvede skladno s 7.10.2. pododdelkom tega zakona.

(2)Pri uporabi določb tega zakona iz prejšnjega odstavka se namesto besed »prevzemni sklad« uporablja besedilo »prevzemni KNPVP države članice«.

(3)Zahteva za izdajo dovoljenja in priloge k tej zahtevi iz 7.10.2. pododdelka tega zakona je v slovenskem jeziku in v uradnem jeziku države članice nadzornega organa prevzemnega KNPVP države članice oziroma jeziku, ki ga kot dovoljenega določi ta nadzorni organ.

(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se za določitev dneva obračuna združitve in dneva izvedbe združitve smiselno uporabljajo predpisi, ki v državi članici prevzemnega KNPVP urejajo združitev KNPVP.

(1)Agencija popolno zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev, ki je vložena skladno z 275. členom tega zakona, nemudoma posreduje pristojnemu nadzornemu organu prevzemnega KNPVP države članice.

(2)Če pristojni nadzorni organ države članice prevzemnega KNPVP v 15 delovnih dneh po prejemu zahteve iz prejšnjega odstavka obvesti Agencijo, da je pozval družbo za upravljanje, ki upravlja prevzemni KNPVP države članice, k dopolnitvi informacij o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom enot premoženja prevzemnega KNPVP države članice, lahko Agencija odloči o izdaji dovoljenja za združitev prenosnemu skladu šele, ko ji nadzorni organ države članice prevzemnega KNPVP sporoči, ali so dopolnitve informacij o združitvi ustrezne ali ne.

(3)Če pristojni nadzorni organ prevzemnega KNPVP države članice Agenciji sporoči, da dopolnitve informacij o združitvi niso primerne, Agencija zavrne zahtevo za izdajo dovoljenja za združitev.

(4)Če pristojni nadzorni organ države članice prevzemnega KNPVP v 15 delovnih dneh od prejema zahteve iz prvega odstavka tega člena, Agenciji ne posreduje sporočila, da je pozval družbo za upravljanje, ki upravlja prevzemni KNPVP države članice, k dopolnitvi informacij o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom enot prevzemnega KNPVP, se šteje, da so informacije o združitvi, ki bodo posredovane imetnikom enot prevzemnega KNPVP države članice, ustrezne.

Če v postopku združitve nastopa več prenosnih skladov, se pravila 7.10.3.2 odseka tega zakona uporabijo ločeno za vsakega posameznega izmed njih.

Likvidacija vzajemnega sklada se opravi v primerih, ko:

1.      čista vrednost sredstev vzajemnega sklada v štirih mesecih od dneva, ko je družba za upravljanje prejela odločbo Agencije o dovoljenju za upravljanje vzajemnega sklada, ne doseže 100.000 eurov;

2.      se čista vrednost sredstev vzajemnega sklada zniža pod 100.000 eurov in v nadaljnjih 30 dneh ne doseže ponovno 100.000 eurov;

3.      v drugih primerih, določenih v pravilih upravljanja, na podlagi sklepa družbe za upravljanje o začetku likvidacije vzajemnega sklada (v nadaljnjem besedilu: likvidacija po sklepu upravljavca).

(1)Če nastopi razlog, ki je v pravilih upravljanja določen kot razlog za začetek postopka likvidacije vzajemnega sklada, lahko družba za upravljanje sprejme sklep, da se likvidacija vzajemnega sklada opravi.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje ni upravičena do povrnitve stroškov, povezanih z likvidacijo vzajemnega sklada. Prav tako od sprejetja sklepa o začetku likvidacije ni upravičena do provizije za upravljanje.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek je družba za upravljanje upravičena do povrnitve stroškov, povezanih z likvidacijo vzajemnega sklada pri likvidaciji po sklepu upravljavca zaradi poteka časa, če je vzajemni sklad oblikovan za določen čas.

(1)Družba za upravljanje naslednji delovni dan po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada sporoči Agenciji razlog za začetek likvidacije in poročilu priloži besedilo objave in obvestila iz drugega odstavka tega člena.

(2)Družba za upravljanje naslednji delovni dan po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada objavi informacijo o začetku likvidacije vzajemnega sklada in v treh delovnih dneh vsakemu imetniku investicijskih kuponov vzajemnega sklada posreduje obvestilo o začetku likvidacije vzajemnega sklada.

(3)Če družba za upravljanje ne izpolni obveznosti iz prvega in drugega odstavka tega člena, jih izpolni skrbnik v rokih, določenih v prvem in drugem odstavku tega člena, ki tečejo od dneva, ko je skrbnik izvedel oziroma bi moral izvedeti za opustitev družbe za upravljanje.

(4)Skrbnik ima pravico od družbe za upravljanje zahtevati povračilo stroškov, ki mu nastanejo zaradi izpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka.

(5)Agencija predpiše podrobnejšo vsebino objave in obvestila imetnikom investicijskih kuponov iz drugega odstavka tega člena, način objave ter način posredovanja obvestila imetnikom investicijskih kuponov.

(1)Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada imetnik investicijskega kupona ne more več zahtevati izplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona. Zahteve za izplačilo, ki jih družba za upravljanje prejme po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada, nimajo pravnega učinka.

(2)Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada vlagatelji ne morejo več pristopiti k pravilom upravljanja vzajemnega sklada. Pristopne izjave, ki jih družba za upravljanje prejme po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada, nimajo pravnega učinka.

(3)Od nastopa razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada se lahko družbi za upravljanje izplača dospela provizija za upravljanje vzajemnega sklada samo hkrati z izplačilom imetnikom investicijskih kuponov.

(4)Z nastopom razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada pridobi imetnik investicijskih kuponov pravico do izplačila denarne likvidacijske mase v sorazmernem deležu, ki je enak deležu števila enot premoženja vzajemnega sklada, na katere se glasijo investicijski kuponi, katerih imetnik je, in številu vseh enot premoženja vzajemnega sklada v obtoku.

(1)Družba za upravljanje unovči premoženje vzajemnega sklada s prodajo tega premoženja oziroma na drug primeren način.

(2)Po začetku likvidacije lahko družba za upravljanje za račun vzajemnega sklada sklepa samo tiste posle, ki so potrebni, da se unovči premoženje vzajemnega sklada.

(3)Družba za upravljanje pri prodaji premoženja vzajemnega sklada ne upošteva pravil o najvišjih oziroma najnižjih dovoljenih deležih posameznih vrst naložb.

(4)Ko je unovčen tolikšen del premoženja vzajemnega sklada, da je razdelitev denarne likvidacijske mase imetnikom investicijskih kuponov smotrna, družba za upravljanje izdela predlog izplačila imetnikom investicijskih kuponov.

(5)Predlog izplačila iz prejšnjega odstavka pregleda in k njemu da soglasje skrbnik.

(6)Družba za upravljanje opravi izplačilo imetnikom investicijskih kuponov na podlagi predloga izplačil imetnikom v treh delovnih dneh po prejemu soglasja skrbnika.

(7)Določbe četrtega do šestega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za kasnejša izplačila imetnikom investicijskih kuponov.

Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki upravlja krovni sklad, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v posameznem členu določeno drugače.

(1)Vsak podsklad istega krovnega sklada se od drugih podskladov tega krovnega sklada razlikuje po eni ali več posebnostih.

(2)Krovni sklad ni pravna oseba.

(3)Če v tem poglavju ni določeno drugače, se tudi za podsklade krovnega sklada smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za vzajemne sklade in podzakonski predpisi, ki veljajo za vzajemne sklade.

(4)Agencija v aktih, izdanih na podlagi tega zakona, ki veljajo za vzajemne sklade in se na podlagi prejšnjega odstavka uporabljajo tudi za podsklade krovnega sklada, glede na določbe 8.3. oddelka tega zakona, po potrebi določi posebna pravila, ki veljajo le za krovne sklade oziroma za njihove podsklade.

(1)Ime krovnega sklada vsebuje označbo, da gre za krovni sklad.

(2)Ime podsklada vsebuje ime krovnega sklada brez označbe »krovni sklad« in ime, po katerem se podsklad jasno loči od drugih podskladov tega krovnega sklada, z označbo, iz katere je razvidna naložbena politika oziroma osnovni cilj naložbene politike podsklada.

(3)Razen v pravilih upravljanja krovnega sklada, v prospektu in dokumentu s ključnimi podatki za vlagatelje, obveznih poročilih in obveznih objavah po tem zakonu ter v primerih, ko to določa drug zakon, lahko krovni sklad in podsklad uporabljata skrajšano ime, brez označbe, da gre za krovni sklad.

(4)Kadar se ime krovnega sklada ali podsklada uporablja v prevodu v tuji jezik, so lahko tudi sestavine firme iz tega člena prevedene v ta jezik.

(1)Družba za upravljanje za račun krovnega sklada s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za krovni sklad in vse njegove podsklade.

(2)Skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev za krovni sklad opravlja storitve za račun vsakega podsklada krovnega sklada posebej.

(3)Družba za upravljanje in skrbnik zagotavljata ločitev premoženja posameznega podsklada na način, določen v 6.4. oddelku tega zakona.

(1)Družba za upravljanje lahko pri osebi iz prvega odstavka 179. člena tega zakona odpre denarne račune krovnega sklada, za katere veljajo določbe tega zakona o ločitvi premoženja.

(2)Družba za upravljanje lahko denarne račune krovnega sklada uporablja samo za sprejemanje denarnih vplačil vlagateljev, ki vključujejo dva ali več podskladov krovnega sklada.

(3)Družba za upravljanje denarna sredstva vlagateljev, prispela na denarne račune krovnega sklada, vsakodnevno razporeja na račune posameznih podskladov krovnega sklada, tako da je stanje denarnih sredstev na denarnih računih krovnega sklada na koncu obračunskega dne praviloma enako nič.

(1)Premoženje krovnega sklada ni razdeljeno na enote premoženja. Družba za upravljanje ne sme izdati investicijskih kuponov krovnega sklada ali drugih njegovih vrednostnih papirjev.

(2)Premoženje vsakega posameznega podsklada je razdeljeno na enote premoženja. Družba za upravljanje izdaja investicijske kupone, ki se glasijo na enoto, več enot ali del enote premoženja posameznega podsklada.

(1)6.5. in 7.4. oddelek tega zakona se smiselno uporabljata ločeno za vsak podsklad krovnega sklada, razen če je v tem členu določeno drugače.

(2)Družba za upravljanje lahko načrte upravljanja tveganj posameznega podsklada krovnega sklada združi v skupen načrt upravljanja tveganj krovnega sklada, pri čemer za vsak podsklad pripravi le opis posebnosti upravljanja tveganja, ki velja za ta podsklad.

(1)Družba za upravljanje lahko v pravilih upravljanja krovnega sklada za posamezne podsklade določi različne višine vstopnih in izstopnih stroškov ter provizije za upravljanje.

(2)S pravili upravljanja krovnega sklada družba za upravljanje določi, kateri stroški iz drugega odstavka 247. člena tega zakona bremenijo posamezen podsklad in kateri vse podsklade ter način delitve skupnih stroškov med podsklade, pri tem pa upošteva, da:

1.      posamezen podsklad bremenijo vsi tisti stroški, ki so povezani izključno z njegovim poslovanjem,

2.      se skupni stroški lahko delijo na enake dele ali pa v razmerju povprečne letne čiste vrednosti sredstev podskladov.

(1)Letno in polletno poročilo krovnega sklada vsebuje zbirno bilanco stanja in izkaz poslovnega izida krovnega sklada ter letno poročilo iz 205. člena tega zakona za vsak podsklad tega krovnega sklada posebej.

(2)Poslovno leto podskladov krovnega sklada mora biti enako.

(3)Agencija lahko natančneje predpiše vsebino letnega in polletnega poročila krovnega sklada ter njegovo revidiranje.

(1)Družba za upravljanje pripravi skupen prospekt krovnega sklada za vse njegove podsklade.

(2)Dokumenti s ključnimi podatki za vlagatelje podskladov krovnega sklada so pripravljeni kot ločeni dokumenti za vsak posamezen podsklad v skladu z določbami tega zakona, ki veljajo za dokument s ključnimi podatki za vlagatelje vzajemnih skladov.

(3)V prospektu iz prvega odstavka tega člena se jasno navede, kateri deli besedila veljajo za vse podsklade in kateri se nanašajo le na posamezen podsklad.

(4)Če družba za upravljanje po nastanku krovnega sklada oblikuje dodatne podsklade, ustrezno spremeni in dopolni prospekt krovnega sklada in pripraviti dokument s ključnimi podatki za vlagatelje, ki se nanašajo na posamezni novi podsklad.

(1)Pravila upravljanja krovnega sklada poleg splošnih določb, ki jih vsebujejo pravila upravljanja vzajemnega sklada, jasno določajo, da gre za krovni sklad z najmanj dvema podskladoma. Za posamezne podsklade se ne sprejemajo ločena pravila upravljanja, ampak so posebnosti za posamezen podsklad določene v pravilih upravljanja krovnega sklada.

(2)V pravilih upravljanja krovnega sklada so jasno ločene tiste določbe pravil upravljanja, ki veljajo za vse podsklade krovnega sklada, od določb, ki veljajo le za posamezen podsklad.

(3)Pravila upravljanja krovnega sklada določajo pogoje izstopa oziroma izplačila iz posameznega podsklada in hkratnega pristopa oziroma vplačila k drugemu podskladu brez izplačila odkupne vrednosti investicijskega kupona (prehajanje med podskladi) in morebitne stroške, povezane s prehajanjem med podskladi.

(4)Pravila upravljanja krovnega sklada določajo postopek prvega in nadaljnjih vplačil v posamezne podsklade.

(1)Če družba za upravljanje po nastanku krovnega sklada oblikuje dodatne podsklade, se za dopolnitev pravil upravljanja v delu, ki se nanaša na nove podsklade, in soglasje Agencije k spremembi oziroma dopolnitvi pravil upravljanja krovnega sklada v delu, ki se nanaša na nove podsklade, smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada, razen določb 3. in 5. točke tretjega odstavka ter osmega in devetega odstavka 253. člena tega zakona.

(2)Spremembe pravil upravljanja krovnega sklada iz prejšnjega odstavka začnejo veljati z iztekom osmega dne od objave iz devetega odstavka 253. člena tega zakona, če pravila upravljanja krovnega sklada ne določajo daljšega roka za uveljavitev njegovih sprememb.

(3)Če družba za upravljanje spremeni ali dopolni pravila upravljanja le v delu, ki se nanaša na posamezen podsklad, se za soglasje Agencije k spremembi oziroma dopolnitvi pravil upravljanja krovnega sklada v delu, ki se nanaša na posamezen podsklad, smiselno uporablja 253. člen tega zakona, s tem da se deveti odstavek 253. člena tega zakona nanaša le na imetnike investicijskih kuponov tega podsklada.

(1)V Republiki Sloveniji lahko krovni sklad oblikuje samo družba za upravljanje.

(2)Družba za upravljaje oblikuje krovni sklad tako, da:

1.      sprejme pravila upravljanja krovnega sklada,

2.      s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev, in 3. pridobi dovoljenje za upravljanje krovnega sklada in dovoljenje za upravljanje vsakega posameznega podsklada.

(3)Ob nastanku krovnega sklada morata biti oblikovana najmanj dva podsklada.

(4)Krovni sklad je oblikovan, ko družba za upravljanje pridobi dovoljenje za upravljanje krovnega sklada in dovoljenje za upravljanje vsakega posameznega podsklada.

Družba za upravljanje ne sme sprejemati vplačil enot premoženja podskladov, dokler krovni sklad ni oblikovan.

(1)Družba za upravljanje lahko kadarkoli med poslovanjem krovnega sklada oblikuje nove podsklade, tako da dopolni pravila upravljanja krovnega sklada v delu, ki se nanaša na nove podsklade in pridobi dovoljenje za upravljanje novih podskladov.

(2)Določbe prejšnjega odstavka in 8.4.2. pododdelka tega zakona se smiselno uporabljajo tudi za preoblikovanje vzajemnega sklada v podsklad obstoječega krovnega sklada.

Družba za upravljanje, ki upravlja vsaj dva vzajemna sklada, lahko oblikuje krovni sklad tako, da:

1.      sprejme pravila upravljanja krovnega sklada,

2.      sprejme sklep o preoblikovanju vzajemnih skladov v podsklade in združitvi v krovni sklad,

3.      izdela prospekt krovnega sklada in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje podskladov,

4.      s skrbnikom sklene pogodbo o opravljanju skrbniških storitev za krovni sklad.

(1)Za oblikovanje krovnega sklada v skladu s prejšnjim členom družba za upravljanje pridobi dovoljenje Agencije. Agencija izda dovoljenje za oblikovanje krovnega sklada, če ugotovi, da je vsebina:

1.      pravil upravljanja krovnega sklada,

2.      prospekta krovnega sklada,

3.      pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, in

4.      dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje podskladov v skladu z določbami tega zakona in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(2)Če Agencija izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je izdala dovoljenje za upravljanje krovnega sklada, dovoljenje za sklenitev pogodbe o opravljanju skrbniških storitev, soglasje k pravilom upravljanja krovnega sklada in dovoljenje za objavo prospekta.

(3)Družba za upravljanje v osmih dneh po prejemu odločbe Agencije, s katero je bilo izdano dovoljenje za oblikovanje krovnega sklada po določbah tega člena, objavi informacijo o izdaji dovoljenja.

(4)Agencija natančneje predpiše dokumentacijo, ki se jo priloži zahtevi za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, in vsebino ter način objave iz prejšnjega odstavka.

(1)Pravila upravljanja krovnega sklada, nastalega iz obstoječih vzajemnih skladov, začnejo veljati 30. dan po objavi.

(2)Šteje se, da je z uveljavitvijo pravil upravljanja krovni sklad oblikovan, vzajemni skladi pa preoblikovani v njegove podsklade.

(3)Šteje se, da so z uveljavitvijo pravil upravljanja imetniki investicijskih kuponov posameznega vzajemnega sklada postali imetniki investicijskih kuponov podsklada, ki je nastal iz vzajemnega sklada.

(1)Družba za upravljanje, ki upravlja dva ali več krovnih skladov, lahko podsklade enega krovnega sklada vključi v drug krovni sklad tako, da:

1.      sprejme sklep o izločitvi podskladov iz krovnega sklada in vključitvi le teh v drug krovni sklad,

2.      ustrezno spremeni pravila upravljanja obeh krovnih skladov,

3.      ustrezno spremeni prospekta obeh krovih skladov in dokumente s ključnimi podatki za vlagatelje podskladov, ki so predmet izločitve oziroma vključitve, in

4.      ustrezno spremeni pogodbi o opravljanju skrbniških storitev za krovna sklada.

(2)Če so predmet vključitve v drug krovni sklad vsi podskladi posameznega krovnega sklada, ta po uveljavitvi pravil upravljanja iz prvega odstavka 321. člena tega zakona preneha obstajati, brez posebnega postopka likvidacije.

(1)Za izvedbo postopka iz prejšnjega člena družba za upravljanje pridobi dovoljenje Agencije. Agencija izda dovoljenje za vključitev podskladov v drugi krovni sklad, če ugotovi, da je vsebina:

1.      pravil upravljanja obeh krovnih skladov,

2.      prospektov obeh krovnih skladov,

3.      obeh pogodb o opravljanju skrbniških storitev in

4.      dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje vseh podskladov, ki so predmet vključitve, v skladu s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi.

(2)Če Agencija izda dovoljenje iz prejšnjega odstavka, se šteje, da je izdala dovoljenji za objavo spremembe prospektov obeh krovnih skladov, dovoljenji za spremembo pogodb o opravljanju skrbniških storitev za oba krovna sklada in soglasji k spremembam pravil upravljanja obeh krovnih skladov.

(3)Družba za upravljanje v osmih dneh po prejemu odločbe Agencije, s katero je bilo izdano dovoljenje za vključitev podskladov v drugi krovni sklad, objavi informacijo o izdaji dovoljenja.

(4)Agencija natančneje predpiše dokumentacijo, ki se jo priloži zahtevi za pridobitev dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, in vsebino ter način objave iz prejšnjega odstavka.

(1)Pravila upravljanja obeh krovnih skladov, ki sta predmet postopka iz prejšnjega člena, začnejo veljati 30. dan po objavi informacije iz tretjega odstavka prejšnjega člena.

(2)Šteje se, da so z uveljavitvijo pravil upravljanja iz prejšnjega odstavka podskladi preneseni v drug krovni sklad.

(3)Šteje se, da so z uveljavitvijo pravil upravljanja iz prvega odstavka tega člena imetniki investicijskih kuponov izločenega podsklada krovnega sklada, postali imetniki investicijskih kuponov istega vključenega podsklada krovnega sklada.

Določbe tega poglavja, ki veljajo za družbo za upravljanje, se uporabljajo tudi za družbo za upravljanje države članice, ki namerava oblikovati ali že upravlja centralni oziroma napajalni sklad, oblikovan v Republiki Sloveniji, razen če je v tem poglavju določeno drugače.

(1)Napajalni sklad je KNPVP, ki ima najmanj 85 odstotkov svojih sredstev vloženih v enote centralnega sklada.

(2)Centralni sklad je KNPVP, ki ima med imetniki enot vsaj en napajalni sklad, ni sam hkrati napajalni sklad in ne vlaga svojih sredstev v enote svojega napajalnega sklada.

(1)Družba za upravljanje, ki namerava oblikovati napajalni sklad, pridobi soglasje Agencije za oblikovanje napajalnega sklada.

(2)Napajalni sklad se lahko oblikuje kot nov napajalni vzajemni sklad ali pa se vanj preoblikuje obstoječi vzajemni sklad.

(1)Zahtevo za izdajo soglasja za oblikovanje novega napajalnega sklada vloži družba za upravljanje skupaj z zahtevo za izdajo dovoljenja za upravljanje vzajemnega sklada.

(2)Zahtevo za izdajo soglasja za oblikovanje napajalnega sklada iz obstoječega vzajemnega sklada vloži družba za upravljanje skupaj z zahtevo za izdajo soglasja k spremembi pravil upravljanja obstoječega vzajemnega sklada.

(3)Zahtevi za izdajo soglasja za oblikovanje napajalnega sklada družba za upravljanje priloži:

1.      pravila upravljanja napajalnega in centralnega sklada;

2.      prospekt in dokument s ključnimi podatki za vlagatelje napajalnega in centralnega sklada;

3.      dogovor oziroma interna pravila iz prvega oziroma drugega odstavka 332. člena tega zakona;

4.      kadar je to relevantno, dogovor o izmenjavi podatkov med skrbnikoma napajalnega in centralnega sklada iz prvega odstavka 333. člena tega zakona;

5.      kadar je to relevantno, dogovor o izmenjavi podatkov med revizorjema napajalnega in centralnega sklada iz prvega odstavka 335. člena tega zakona;

6.      kadar ima centralni sklad sedež oziroma je oblikovan v drugi državi članici, izjavo pristojnega nadzornega organa centralnega sklada, da je KNPVP, ki ni napajalni sklad in nima sredstev naloženih v enote napajalnega sklada;

7.      kadar je to relevantno, besedilo obvestila imetnikom enot iz prvega odstavka 330. člena tega zakona.

(1)Agencija izda soglasje za oblikovanje napajalnega sklada, če ugotovi, da družba za upravljanje, ki je vložila zahtevo za izdajo soglasja za oblikovanje napajalnega sklada, napajalni sklad, njegov skrbnik in njegov revizor ter centralni sklad izpolnjujejo vse pogoje določene v tem zakonu in na njegovi podlagi izdanih predpisih.

(2)Za soglasje iz prejšnjega odstavka se šteje soglasje, ki ga Agencija izda k pravilom upravljanja vzajemnega sklada oziroma soglasje k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada.

Naložba novega napajalnega sklada v centralni sklad ne sme preseči meje iz prvega odstavka 242. člena tega zakona oziroma spremembe pravil upravljanja vzajemnega sklada, ki imajo za posledico oblikovanje napajalnega sklada, ne veljajo, dokler:

1.      dogovor o izmenjavi informacij, sklenjen med družbama za upravljanje napajalnega in centralnega sklada, v skladu s prvim odstavkom 332. člena tega zakona ne začne veljati oziroma ne stopijo v veljavo interna pravila poslovanja iz drugega odstavka 332. člena tega zakona;

2.      dogovor o izmenjavi informacij, sklenjen med skrbnikoma napajalnega in centralnega sklada v skladu s prvim odstavkom 333. člena tega zakona, ne začne veljati;

3.      dogovor o izmenjavi informacij, sklenjen med revizorjema napajalnega in centralnega sklada v skladu s prvim odstavkom 335. člena tega zakona, ne začne veljati;

4.      ne poteče 30 dni od dneva, ko so bili imetniki enot napajalnega sklada v skladu s 330. členom tega zakona obveščeni o pravici do izstopa, kot jo določa 331. člen tega zakona.

Družba za upravljanje imetniku enot napajalnega sklada na njegovo zahtevo brezplačno izroči:

1.      izvod prospekta centralnega sklada;

2.      izvod letnega poročila centralnega sklada;

3.      izvod polletnega poročila centralnega sklada;

4.      izvod dogovora med družbama za upravljanje centralnega in napajalnega sklada oziroma izvod internih pravil poslovanja iz 332. člena tega zakona.

Družba za upravljanje v vseh oglasih, povezanih z napajalnim skladom, ki ga upravlja, navede, da napajalni sklad nalaga najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote centralnega sklada. Družba za upravljanje ob tem navede tudi ime centralnega sklada.

(1)Družba za upravljanje po prejemu soglasja Agencije za oblikovanje napajalnega sklada iz obstoječega vzajemnega sklada oziroma po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, ki ima za posledico zamenjavo centralnega sklada, posreduje imetnikom enot napajalnega sklada obvestilo, ki vsebuje:

1.      informacijo o izdaji soglasja Agencije k oblikovanju napajalnega sklada oziroma spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, ki omogoča zamenjavo centralnega sklada,

2.      dokument s ključnimi podatki za vlagatelje iz 6.7.3. pododdelka tega zakona v zvezi s centralnim in napajalnim skladom,

3.      informacijo o datumu začetka vlaganj sredstev napajalnega sklada v centralni sklad oziroma datumu, ko bo izpostavljenost napajalnega sklada iz naslova naložbe v centralni sklad, presegla izpostavljenost, ki velja za običajne vzajemne sklade, in

4.      izjavo, da lahko imetniki enot napajalnega sklada v 30 dneh od prejema tega obvestila od družbe za upravljanje zahtevajo odkup enot brez plačila izstopnih stroškov.

(2)Družba za upravljanje obvestilo iz prejšnjega odstavka posreduje imetnikom enot napajalnega sklada vsaj 30 dni pred dnem začetka vlaganj sredstev napajalnega sklada v centralni sklad oziroma dnem, ko bo izpostavljenost napajalnega sklada iz naslova naložbe v centralni sklad presegla izpostavljenost iz prvega odstavka 242. člena tega zakona.

(3)Kadar se enote napajalnega sklada iz druge države članice tržijo na območju Republike Slovenije, je obvestilo iz prvega odstavka tega člena imetnikom enot, ki so enote napajalnega sklada pridobili na območju Republike Slovenije, posredovano v slovenskem jeziku. Prevod obvestila je skladen z izvirnikom. Za ustreznost prevoda obvestila je odgovorna družba za upravljanje napajalnega sklada.

Imetniki enot napajalnega sklada imajo v 30 dneh od prejema obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena pravico od družbe za upravljanje zahtevati izplačilo odkupne vrednosti enot brez izstopnih stroškov.

(1)Družbi za upravljanje centralnega in napajalnega sklada skleneta dogovor o izmenjavi vseh informacij in dokumentov, katerih posredovanje je potrebno, da lahko napajalni sklad in njegova družba za upravljanje izpolnjujeta zahteve, določene v tem zakonu.

(2)Če centralni in napajalni sklad upravlja ista družba za upravljanje, lahko dogovor iz prejšnjega odstavka nadomestijo interna pravila.

(3)Družbi za upravljanje se dogovorita, da se za dogovor iz prvega odstavka tega člena uporablja slovensko pravo, za spore nastale iz tega razmerja pa je pristojno slovensko sodišče.

(4)Kadar je eden izmed skladov oblikovan v državi članici, se družbi za upravljanje dogovorita, da se uporablja pravo tiste države, v kateri je oblikovan napajalni sklad, ali pravo tiste države, v kateri je oblikovan centralni sklad, za spore nastale iz tega razmerja pa je izključno pristojno sodišče države, katere pravo se uporablja.

(1)Če imata centralni in napajalni sklad različna skrbnika, skrbnika skleneta dogovor o izmenjavi informacij, ki omogoča, da oba skrbnika izpolnjujeta zahteve, določene v tem zakonu.

(2)Za izmenjavo informacij, ki je potrebna v obsegu, določenem s prejšnjim odstavkom, se ne uporabljajo določbe drugih zakonov, ki bi lahko omejevale s tem zakonom določen obseg izmenjave.

(3)Skrbnika se dogovorita, da se za dogovor iz prvega odstavka tega člena uporablja pravo iz tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena.

(4)Če so dogovor med družbama za upravljanje nadomestila interna pravila, se skrbnika dogovorita, da se uporablja pravo tiste države, v kateri je ustanovljen napajalni sklad, ali pravo tiste države, v kateri je ustanovljen centralni sklad, za spore nastale iz tega razmerja pa je izključno pristojno sodišče države, katere pravo se uporablja.

(1)Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, skrbniku napajalnega sklada posreduje vse informacije v zvezi s centralnim skladom, ki jih slednji potrebuje, da lahko izpolni zahteve, določene v tem zakonu.

(2)Če skrbnik centralnega sklada pri izvajanju skrbniških storitev za centralni sklad ugotovi kršitev, ki bi lahko negativno vplivala na položaj napajalnega sklada, o tem nemudoma obvesti nadzorni organ centralnega sklada ter družbo za upravljanje in skrbnika napajalnega sklada.

(1)Če imata centralni in napajalni sklad različna revizorja, revizorja skleneta dogovor o izmenjavi informacij, ki omogoča, da oba revizorja izpolnjujeta zahteve, določene v tem zakonu.

(2)Revizor napajalnega sklada v svojem revizijskem poročilu:

1.      upošteva revizijsko poročilo centralnega sklada in

2.      poroča o morebitnih nepravilnostih, ki so razkrite v revizijskem poročilu centralnega sklada ter njihovem vplivu na napajalni sklad.

(3)Za izmenjavo informacij, ki je potrebna v obsegu, določenim s prejšnjim odstavkom, se ne uporabljajo določbe drugih zakonov, ki bi lahko omejevale s tem zakonom določen obseg izmenjave.

(4)Revizorja se dogovorita, da se za dogovor iz prvega odstavka tega člena uporablja pravo iz tretjega oziroma četrtega odstavka 333. člena tega zakona.

(5)Če imata napajalni in centralni sklad različni poslovni leti, revizor centralnega sklada izdela tudi revizorjevo poročilo o računovodskih izkazih centralnega sklada za poslovno leto napajalnega sklada.

(1)Sredstva napajalnega sklada, ki niso vložena v enote centralnega sklada (v nadaljnjem besedilu: preostala sredstva) predstavljajo dodatna likvidna sredstva iz tretjega odstavka 237. člena tega zakona.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko napajalni sklad, če njegova pravila upravljanja tako določajo, del preostalih sredstev naloži tudi v izvedene finančne instrumente iz 7. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona, pri čemer so te naložbe namenjene izključno varovanju pred tveganji, izpostavljenosti napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti pa so v skladu z 237. in 241. členom tega zakona.

(3)Za napajalni sklad ne velja omejitev iz 4. točke drugega odstavka 184. člena tega zakona.

Pri izračunu obsega izpostavljenosti napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz 241. člena tega zakona se celotna izpostavljenost napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti izračuna tako, da se neposredna izpostavljenost napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti iz drugega odstavka prejšnjega člena upošteva skupaj z:

1.      dejansko izpostavljenostjo centralnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v sorazmernem deležu napajalnega sklada v centralnem skladu, ali

2.      največjo dopustno izpostavljenostjo centralnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, določeno v pravilih upravljanja centralnega sklada, v sorazmernem deležu napajalnega sklada v centralnem skladu.

Družbi za upravljanje centralnega in napajalnega sklada sprejmeta ukrepe, s katerimi uskladita datum obračuna in objave vrednosti enote centralnega in napajalnega sklada tako, da preprečita morebitne zlorabe, ki bi lahko nastale zaradi časovne neusklajenosti teh datumov.

(1)Če centralni sklad na lastno pobudo ali na zahtevo pristojnega nadzornega organa začasno ustavi prodajo oziroma odkup svojih enot, lahko prodajo oziroma odkup svojih enot začasno ustavi tudi napajalni sklad.

(2)Zaustavitev prodaje oziroma odkupa enot napajalnega sklada lahko traja največ toliko časa kot traja zaustavitev prodaje oziroma odkupa enot centralnega sklada.

(1)Družba za upravljanje, ki upravlja centralni sklad, za katerega je pridobila dovoljenje Agencije za upravljanje vzajemnega sklada, Agencijo obvešča o posameznih napajalnih skladih tega centralnega sklada.

(2)Družba za upravljanje Agencijo o napajalnem skladu centralnega sklada obvesti takoj, ko centralni sklad prejeme prvo vplačilo s strani tega napajalnega sklada.

(3)Če je napajalni sklad, ki je predmet obvestila, KNPVP napajalni sklad in je oblikovan oziroma ima sedež v drugi državi članici, Agencija obvestilo iz prejšnjega odstavka posreduje pristojnemu nadzornemu organu tega napajalnega sklada.

Družba za upravljanje centralnega sklada napajalnemu skladu ne sme zaračunavati stroškov vpisovanja oziroma vplačevanja ter odkupa oziroma izplačil enot (vstopnih in izstopnih stroškov).

Če družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, ali oseba, ki deluje v njenem imenu in za njen račun, v zvezi z vplačilom sredstev napajalnega sklada v centralni sklad prejme provizijo ali drug denarni prejemek, ga nemudoma vplača v premoženje napajalnega sklada. Takšno vplačilo povečuje sredstva ostalih imetnikov enot napajalnega sklada.

Družba za upravljanje centralnega sklada zagotovi, da so družbi za upravljanje napajalnega sklada ter Agenciji, skrbniku in revizorju napajalnega sklada v najkrajšem možnem času zagotovljene vse informacije in podatki, ki jih navedene osebe lahko zahtevajo na podlagi tega zakona, na njegovi podlagi izdanih podzakonskih predpisov in pravil upravljanja centralnega in napajalnega sklada.

(1)Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, spremlja ustreznost upravljanja in poslovanja centralnega sklada.

(2)Mnenje o ustreznosti upravljanja in poslovanja centralnega sklada iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje izoblikuje na podlagi informacij, ki jih pridobi od družbe za upravljanje centralnega sklada, njenega skrbnika in revizorja, razen če obstaja upravičen dvom o točnosti in natančnosti teh informacij.

Agencija družbo za upravljanje napajalnega sklada oziroma, kadar je to smiselno, skrbnika oziroma revizorja napajalnega sklada, obvesti o vsakem nadzornem ukrepu, ki ga je izrekla v zvezi s poslovanjem centralnega sklada.

(1)Za KNPVP centralni sklad države članice, ki na območju Republike Slovenije javno ne zbira sredstev pravnih in fizičnih oseb, temveč ima na območju Republike Slovenije izključno enega ali več KNPVP napajalnih skladov, se ne uporabljata 4.1.2. pododdelek tega zakona in 444. člen tega zakona.

(2)Če v centralni sklad vplačujeta najmanj dva napajalna sklada, se družba za upravljanje centralnega sklada lahko odloči, da drugi javnosti, ne glede na prvi odstavek 6. člena tega zakona, ne izvaja prodaje enot centralnega sklada.

Prospekt napajalnega sklada poleg obveznih vsebin iz 196. člena tega zakona vsebuje tudi:

1.      navedbo, da gre za napajalni sklad, ki nalaga najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v centralni sklad in navedbo imena centralnega sklada;

2.      naložbeni cilj in naložbeno politiko napajalnega sklada z oceno tveganj, povezanih z naložbo v enote centralnega sklada;

3.      navedbo ali sta donosnosti napajalnega in centralnega sklada enaki in če nista, navedbo razlogov do kakšne mere se razlikujeta in zakaj;

4.      opis kam so naložena preostala sredstva napajalnega sklada iz 336. člena tega zakona;

5.      kratek in jasen opis lastnosti centralnega sklada, vključno z navedbo njegove oblike, naložbenega cilja in naložbene politike ter z njima povezanih tveganj;

6.      navedbo mesta in načina dostopa do prospekta centralnega sklada in navedba dodatnih informacij o centralnem skladu;

7.      povzetek dogovora oziroma internih pravil iz 332. člena tega zakona z navedbo, kje oziroma kako je mogoče pridobiti dodatne informacije o tem dogovoru;

8.      opis vseh provizij oziroma stroškov, ki jih napajalni sklad plačuje centralnemu skladu, na podlagi naložb v enote centralnega sklada, ter navedbo podatka o skupnih stroških napajalnega in centralnega sklada;

9.      opis davčnih posledic naložbe napajalnega sklada v enote centralnega sklada.

(1)Letno poročilo napajalnega sklada poleg podatkov, ki jih vsebuje letno poročilo vzajemnega sklada, vsebuje tudi prikaz skupnih stroškov napajalnega in centralnega sklada.

(2)Letno in polletno poročilo napajalnega sklada vsebujeta tudi navedbo mesta in načina dostopa do letnega in polletnega poročila centralnega sklada.

(1)Pri likvidaciji centralnega sklada družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, nemudoma prične s postopkom likvidacije napajalnega sklada.

(2)Prejšnji odstavek se ne uporablja v primeru, če Agencija družbi za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad v skladu z 9.3. oddelkom tega zakona izda soglasje k:

1.      spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere bo napajalni sklad lahko investiral najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote drugega centralnega sklada, ali

2.      spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere se napajalni sklad preoblikuje v KNPVP.

(3)Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, zahtevo za izdajo soglasja iz prejšnjega odstavka oziroma obvestilo o nameravani likvidaciji napajalnega sklada predloži Agenciji v dveh mesecih od dneva, ko je prejela obvestilo o nameravani likvidaciji centralnega sklada. Če je družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, prejela obvestilo o nameravani likvidaciji centralnega sklada več kot pet mesecev pred začetkom likvidacije, predloži Agenciji zahtevo ali obvestilo iz prejšnjega stavka najkasneje tri mesece pred tem datumom.

(4)Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, o nameravani likvidaciji napajalnega sklada iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvesti vse imetnike enot napajalnega sklada.

(5)Likvidacija centralnega sklada se lahko opravi po izteku treh mesecev po tem, ko je družba za upravljanje centralnega sklada o nameravani likvidaciji obvestila:

1.      vse imetnike enot centralnega sklada, in

2.      vse organe, pristojne za nadzor napajalnih skladov.

(1)Pri združitvi centralnega sklada z drugim investicijskim skladom družba za upravljanje nemudoma prične s postopkom likvidacije napajalnega sklada.

(2)Prejšnji odstavek se ne uporablja, če Agencija družbi za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad v skladu z 9.3. oddelkom tega zakona, izda soglasje k:

1.      spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere bo napajalni sklad lahko investiral najmanj 85 odstotkov svojih sredstev v enote novega centralnega sklada, ki nastane s pripojitvijo ali spojitvijo centralnega sklada z drugim skladom,

2.      spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere bo napajalni sklad lahko investiral najmanj 85 odstotkov svojih sredstev enote drugega centralnega sklada, ali

3.      spremembi pravil upravljanja napajalnega sklada, na podlagi katere se napajalni sklad preoblikuje v KNPVP.

(3)Centralni sklad se lahko združi z drugim skladom šele, ko preteče 60 dni od dneva, ko je centralni sklad v skladu z 278. členom tega zakona obvestil imetnike svojih enot in pristojne nadzorne organe matičnih držav članic svojih napajalnih skladov o nameravani združitvi.

(4)V roku iz prejšnjega odstavka centralni sklad na zahtevo napajalnega sklada odkupi svoje enote, pri čemer je višina izstopnih stroškov skladna s 341. členom tega zakona.

(5)Prejšnji odstavek se ne uporablja, če Agencija izda družbi za upravljanje napajalnega sklada dovoljenje v skladu s 1. točko drugega odstavka tega člena.

(6)Družba za upravljanje zahtevo za izdajo soglasja iz drugega odstavka tega člena oziroma obvestilo o nameravani likvidaciji napajalnega sklada predloži Agenciji v enem mesecu od dneva, ko je prejela obvestilo o nameravani združitvi centralnega sklada z drugim skladom. Če je družba za upravljanje napajalnega sklada prejela obvestilo o nameravani združitvi centralnega sklada z drugim skladom oziroma podatke iz 278. člena tega zakona več kot štiri mesece pred nameravanim dnevom izvedbe združitve, predloži Agenciji zahtevo ali obvestilo iz prejšnjega stavka najkasneje tri mesece pred tem datumom.

(7)Družba za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, o nameravani likvidaciji napajalnega sklada iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvesti vse imetnike enot napajalnega sklada.

(1)Če v tem oddelku ni določeno drugače, se za vložitev premoženja napajalnega sklada v centralni sklad države članice smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za vložitev premoženja napajalnega sklada v centralni sklad, oblikovan kot vzajemni sklad po tem zakonu.

(2)Pri smiselni uporabi določb prejšnjega odstavka se namesto besed »centralni sklad« uporablja besedilo »centralni sklad države članice«.

(3)Pri smiselni uporabi določb prvega odstavka tega člena se namesto besede »Agencija«, kadar je le ta uporabljen v pomenu nadzornega organa centralnega sklada, uporablja besedilo »nadzorni organ centralnega sklada države članice«.

Pri delitvi centralnega sklada na dva ali več skladov, se za napajalni sklad uporabljajo določbe 350. člena tega zakona.

Agencija družbo za upravljanje napajalnega sklada obvesti o vsakem obvestilu nadzornega organa države članice, da je slednji centralnemu skladu države članice izrekel nadzorni ukrep.

(1)Za centralni sklad, v katerega je naloženo premoženje napajalnega sklada države članice, se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki urejajo delovanje centralnega sklada, v katerega je naloženo premoženje napajalnega sklada.

(2)Pri smiselni uporabi določb tega zakona v skladu s prejšnjim odstavkom se namesto besed »napajalni sklad« uporablja besedilo »napajalni sklad države članice«.

Agencija na zahtevo centralnega sklada izda potrdilo, da centralni sklad izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 323. člena tega zakona.

Družba za upravljanje centralnega sklada zagotovi, da so nadzornemu organu, družbi za upravljanje, skrbniku in revizorju napajalnega sklada države članice takoj zagotovljene vse informacije in podatki, ki jih navedene osebe lahko zahtevajo na podlagi tega zakona, predpisov, izdanih na njegovi podlagi, in pravilih upravljanja napajalnega sklada.

Agencija nadzorni organ napajalnega sklada države članice obvesti o vsakem nadzornem ukrepu, ki ga je izrekla v zvezi s poslovanjem centralnega sklada.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1)Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbo za upravljanje glede vseh storitev in poslov, ki jih opravlja družba za upravljanje v Republiki Sloveniji, drugi državi članici ali tretji državi, razen če ta zakon določa drugače.

(2)Če je to potrebno za dosego namena nadzora nad družbo za upravljanje, lahko Agencija zahteva ustrezna poročila in informacije in opravi pregled njihovega poslovanja:

1.      od oseb, ki so z družbo za upravljanje v razmerju tesne povezanosti,

2.      od oseb, na katere je družba za upravljanje prenesla pomemben del svojih poslovnih procesov,

3.      od imetnikov kvalificiranih deležev v družbi za upravljanje, in

4.      od drugih oseb, povezanih z družbo za upravljanje.

(3)Če je za nadzor nad posamezno osebo iz prejšnjega odstavka pristojen drug nadzorni organ, Agencija v sodelovanju z njim opravi pregled poslovanja v skladu s 14. poglavjem tega zakona.

(4)Za namen nadzora nad družbo za upravljanje je Agencija pristojna in odgovorna tudi za nadzor nad:

1.      člani uprave družbe za upravljanje v obsegu, določenem v 59. do 61. členu tega zakona,

2.      imetniki kvalificiranih deležev v obsegu, določenem v 2.1.4 pododdelku tega zakona, in

3.      osebami, ki imajo dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov, določenem v 131. členu tega zakona.

(1)Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena Agencija ni pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico družbe za upravljanje v državi članici gostiteljici v zvezi s spoštovanjem pravil ravnanja pri opravljanju storitev družbe za upravljanje iz 2.2.2. pododdelka tega zakona.

(2)Ne glede na prvi odstavek prejšnjega člena Agencija ne nadzoruje, ali družba za upravljanje pri opravljanju storitve upravljanja KNPVP, ki je bil oblikovan v drugi državi članici, spoštuje določbe tega zakona iz drugega odstavka 121. člena tega zakona.

(3)V primeru iz prejšnjega odstavka Agencija nadzoruje, ali je družba za upravljanje vzpostavila ustrezen organizacijski ustroj in postopke ter sprejela vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo, da družba za upravljanje lahko spoštuje zakone in predpise, ki se nanašajo na oblikovanje in poslovanje vseh KNPVP, ki jih upravlja.

(1)Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad podružnico družbe za upravljanje države članice, ustanovljeno v Republiki Sloveniji, glede spoštovanja pravil ravnanja pri opravljanju storitev družbe za upravljanje iz 2.2.2. pododdelka tega zakona.

(2)Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbo za upravljanje države članice, ki je v Republiki Sloveniji oblikovala in upravlja vzajemni sklad, glede spoštovanja določb drugega in tretjega odstavka 121. člena tega zakona.

(3)Agencija je pristojna in odgovorna za nadzor nad družbo za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji trži enote KNPVP, glede spoštovanja zakonov in predpisov iz tretjega odstavka 129. člena tega zakona.

(črtan)

(1)Za nadzor iz 444. člena tega zakona se smiselno uporabljajo določbe tega poglavja o nadzoru nad družbo za upravljanje, razen če zakon za posamezen primer določa drugače.

(2)Za nadzor iz drugega do četrtega odstavka 442. člena tega zakona se smiselno uporabljajo 455. člen in 459. do 470. člen tega zakona, razen če zakon za posamezen primer določa drugače.

Agencija opravlja nadzor nad družbami za upravljanje z namenom preverjanja, ali družbe za upravljanje spoštujejo pravila o upravljanju investicijskih skladov in druga pravila, določena s tem zakonom, z ZTFI-1 oziroma s predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov, ter z drugimi predpisi, ki urejajo storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma drugega finančnega premoženja.

(1)Agencija opravlja nadzor nad družbami za upravljanje:

1.      s spremljanjem, zbiranjem in preverjanjem poročil in obvestil družb za upravljanje in drugih oseb, ki so po tem oziroma drugem zakonu dolžne poročati Agenciji oziroma jo obveščati o posameznih dejstvih in okoliščinah,

2.      z opravljanjem pregledov poslovanja družbe za upravljanje in

3.      z izrekanjem ukrepov nadzora po tem zakonu.

(2)Če je za nadzor po tem zakonu potrebno, lahko Agencija od katere koli osebe zahteva, da ji:

1.      omogoči dostop do katerega koli dokumenta v kakršni koli obliki ali da ji izroči kopijo tega dokumenta;

2.      omogoči, da opravi pregled njenega poslovanja;

3.      izroči zapise telefonskih pogovorov ali drugih podatkov, ki jih hrani.

(3)Agencija lahko od katere koli osebe, vključno z osebo, ki sodeluje pri posredovanju naročil ali opravlja druge posle pri sklepanju poslov, ki so predmet preiskave Agencije, in od osebe, ki je nadrejena ali podrejena tej osebi, zahteva, da ji predloži vse informacije, potrebne za nadzor. Če je za nadzor po tem zakonu potrebno, lahko Agencija osebo iz prejšnjega stavka povabi na zaslišanje.

(4)Če je za nadzor po tem zakonu to nujno potrebno, lahko sodišče na predlog Agencije izda odredbo za pridobitev podatkov na elektronskih napravah, ki jih družba za upravljanje hrani pri ponudniku storitev informacijske tehnologije, kot so zlasti storitev najema strežnika in storitve v oblaku (v nadaljnjem besedilu: elektronska naprava), če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je katera koli oseba kršila določbe tega zakona tako, da je narava kršitve posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, in je verjetno, da se bodo odkrili dokazi, ki so pomembni za postopek nadzora. Agencija mora izkazati tudi verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek nadzora.

(5)Odredbo za preiskavo izda sodnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani najpozneje v 48 urah od prejema popolnega predloga Agencije. Predlog Agencije mora vsebovati:

-        opredelitev elektronskih naprav, ki jih je treba pregledati;

-        utemeljitev razlogov za pridobitev podatkov;

-        dokaze oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo;

-        rok za izvedbo pridobitve podatkov;

-        navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega dejanja in način njegove izvršitve.

(6)Zadeve v postopku izdaje odredbe iz četrtega odstavka tega člena so nujne in sodišče o njih odloča prednostno.

(1)Agencija lahko družbi za upravljanje pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče naslednje ukrepe nadzora:

1.      (črtana);

2.      odreditev odprave kršitve;

3.      odreditev dodatnega ukrepa;

4.      začasna prepoved opravljanja storitev;

5.      odvzem dovoljenja.

(2)Agencija lahko družbi za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji neposredno ali prek podružnice opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, pod pogoji, določenimi v tem zakonu, izreče tudi prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov v Republiki Sloveniji.

(3)Pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti na področju nadzora poslovanja družb za upravljanje Agencija poleg navodil in priporočil, ki so jih sprejeli ESMA, EIOPA in EBA, upošteva tudi morebiten vpliv na finančno stabilnost držav članic.

(1)Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 448. člena tega zakona plačuje družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice Agenciji nadomestilo za nadzor, ki ga glede na čisto vrednost sredstev investicijskega sklada in drugega premoženja, ki ga po tem zakonu lahko oblikuje in upravlja družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice, določa tarifa Agencije.

(2)Za opravljanje nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 448. člena tega zakona plačuje družba za upravljanje Agenciji nadomestilo za nadzor tudi za opravljanje storitev iz 5. poglavja tega zakona.

(3)Agencija lahko določi nadomestilo iz prvega in drugega odstavka tega člena največ v višini, da vsota nadomestil, ki so jih dolžne plačevati vse družbe za upravljanje za posamezno leto, ne preseže stroškov nadzora iz 1. in 2. točke prvega odstavka 448. člena tega zakona.

(1)Če družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice ne plača nadomestila v rokih, ki jih določa tarifa Agencije, Agencija družbi za upravljanje z odločbo naloži plačilo.

(2)Pravnomočna odločba iz prejšnjega odstavka je izvršilni naslov.

(1)Za izvedbo postopka iz 138. člena tega zakona družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice Agenciji plača nadomestilo, ki ga glede na število in vrsto investicijskih skladov določa tarifa Agencije.

(2)Družba za upravljanje oziroma družba za upravljanje države članice oziroma investicijski sklad države članice, ki se upravlja sam, ki trži enote investicijskih skladov v Republiki Sloveniji, plačuje letno nadomestilo za nadzor, ki ga glede na število in vrsto investicijskih skladov določa tarifa Agencije.

(1)Kadar je subjektu nadzora izrečen ukrep nadzora po tem zakonu, subjekt nadzora Agenciji plača pavšalno nadomestilo stroškov postopka, ki ga glede na vrsto in obseg kršitev določa tarifa Agencije.

(2)O povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka odloči Agencija z odredbo oziroma odločbo o izreku ukrepa nadzora.

(3)Proti odločbi o povrnitvi stroškov iz prejšnjega odstavka je dovoljeno začeti postopek sodnega varstva, tudi če proti odredbi oziroma odločbi o izreku ukrepa nadzora ni posebnega postopka sodnega varstva.

(4)Pravnomočna odločba iz drugega odstavka tega člena je izvršilni naslov.

(1)Družba za upravljanje redno poroča Agenciji o naslednjih dejstvih in okoliščinah:

1.      spremembah podatkov o družbi za upravljanje, ki se vpisujejo v sodni register;

2.      seji nadzornega sveta družbe za upravljanje;

3.      sklicu skupščine in vseh sklepih, sprejetih na seji skupščine;

4.      razrešitvi in imenovanju članov uprave oziroma upravnega odbora;

5.      nameravanem odprtju, preselitvi, zaprtju ali začasnem prenehanju podružnice ali predstavništva oziroma spremembah vrste poslov, ki jih opravlja podružnica;

6.      o poslovanju podružnice v državi članici ali tretji državi;

7.      pridobitvi oziroma odtujitvi delnic, poslovnih deležev oziroma članskih pravic v pravnih osebah oziroma o drugih spremembah glede teh naložb;

8.      prenosu opravljanja posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskih skladov;

9.      drugih dejstvih in okoliščinah, ki se nanašajo na investicijski sklad in družbo za upravljanje.

(2)Uprava družbe za upravljanje Agencijo nemudoma obvesti o naslednjih dogodkih:

1.      če je ogrožena likvidnost ali kapitalska ustreznost družbe za upravljanje;

2.      če nastopijo razlogi za prenehanje ali odvzem dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov oziroma prepoved opravljanja posameznih storitev iz 5. poglavja tega zakona;

3.      če je družba za upravljanje začela z obširnejšo prenovo informacijskih sistemov ali če je družba za upravljanje začela razvijati nove ponudbe storitev, ki so pretežno podprte z informacijsko tehnologijo;

4.      drugih dogodkih, ki lahko pomembno vplivajo na poslovanje družbe za upravljanje v skladu s pravili varnega in skrbnega poslovanja.

(3)Družba za upravljanje Agenciji v zvezi z vsakim investicijskim skladom, ki ga upravlja, poroča o vrsti in sestavi naložb investicijskega sklada, poslovnem izidu investicijskega sklada in drugih podatkih o poslovanju investicijskega sklada.

(4)Družba za upravljanje Agenciji v zvezi z vsakim vzajemnim skladom, ki ga upravlja, poroča tudi o:

1.      vrednosti enote premoženja in

2.      številu enot premoženja v obtoku.

(5)Za poročanje družb za upravljanje v zvezi s storitvami iz 5. poglavja tega zakona, se smiselno uporabljajo določbe ZTFI-1 in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki urejajo poročanje borznoposredniških družb, ki imajo dovoljenje za opravljanje storitev gospodarjenja s finančnimi instrumenti oziroma pomožne storitve.

(1)Agencija vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah, ki zaposlenim v družbah za upravljanje in skrbnikih omogoča, da ji posredujejo prijave o kršitvah in morebitnih kršitvah tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na družbo za upravljanje oziroma skrbnika.

(2)Agencija v zvezi s sistemom obveščanja iz prejšnjega odstavka zagotovi:

1.      enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav kršitev;

2.      interne postopke za sprejem in obravnavo prijav.

(3)Agencija zagotovi:

1.      varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo zoper družbo za upravljanje oziroma skrbnika, in oseb, ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov;

2.      da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo zoper družbo za upravljanje ali skrbnika, obravnavajo kot zaupni.

(4)Podatkov o osebah, ki so podale prijavo, ne glede na določbe zakonov, ki urejajo posredovanje podatkov, brez njihovega soglasja ni dovoljeno razkriti, razen kadar gre za razkritje identitete prijavitelja policiji, državnemu tožilstvu oziroma sodišču na podlagi določb zakona, ki ureja kazenski postopek. Agencija družbi za upravljanje oziroma skrbniku, glede na to, na koga se glasi prijava, ne sme razkriti podatkov o osebi, ki je podala prijavo zoper družbo za upravljanje oziroma skrbnika, in si prizadeva, da se pri ugotavljanju in obravnavi prijavljenih kršitev prepreči razkritje identitete te osebe.

(5)Kadar je identiteta prijavitelja kljub ukrepom iz tretjega in četrtega odstavka tega člena razkrita, družba za upravljanje oziroma skrbnik zagotovi ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neenake obravnave zaposlenih, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena oziroma da se odpravijo njihove posledice.

(6)Zaposleni v družbi za upravljanje oziroma skrbniku, ki je podal prijavo v skladu z določbami tega člena, ne odgovarja za morebitno kršitev pravil o zaupnosti posredovanih podatkov, ki izhajajo iz določb drugega predpisa ali pogodbe.

(7)Agencija podrobneje predpiše postopek in vsebino obvestila in obveščanja iz tega člena, če je podrobnejša določitev potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi tretjega odstavka 99.d člena Direktive 2009/65/EU.

(1)Družba za upravljanje na zahtevo Agencije posreduje poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora oziroma izvrševanje drugih pristojnosti in nalog Agencije.

(2)Poročila in informacije iz prejšnjega odstavka lahko Agencija zahteva tudi od članov uprave oziroma upravnega odbora družbe za upravljanje in oseb, zaposlenih pri družbi za upravljanje.

(3)Agencija lahko osebe iz prejšnjega odstavka pozove, da o zadevah iz prvega odstavka tega člena v roku, ki ne sme biti krajši od treh dni od dneva prejema poziva, izdelajo pisno poročilo, ali jih povabi, da o teh zadevah podajo ustno izjavo.

(1)Družba za upravljanje države članice, ki v Republiki Sloveniji opravlja storitev trženja enot KNPVP v skladu s 4.1.2. pododdelkom tega zakona, Agenciji poroča o izpolnjevanju pogojev za trženje iz 137. člena tega zakona oziroma o vsaki njihovi spremembi.

(2)Družba za upravljanje države članice, ki ima v Republiki Sloveniji podružnico, o svojem poslovanju preko te podružnice Agenciji poroča:

1.      podatke o poslovanju podružnice, ki jih Agencija potrebuje za statistične namene, in

2.      o predpisih, internih pravilnikih in drugih pravilih, ki se nanašajo na pravila ravnanja pri opravljanju storitev družbe za upravljanje iz 2.2.2. pododdelka tega zakona.

(črtan)

Agencija predpiše podrobnejšo vsebino, način in roke poročanja iz tega oddelka.

(1)Pregled poslovanja družbe za upravljanje opravi strokovni delavec Agencije, ki ga za opravljanje pregleda pooblasti predsednik senata Agencije (v nadaljnjem besedilu: pooblaščena oseba Agencije).

(2)Za izvajanje posameznih nalog v zvezi s pregledi poslovanja lahko predsednik senata Agencije pooblasti revizijsko družbo ali drugo strokovno usposobljeno osebo.

(3)Osebe iz prejšnjega odstavka imajo pri opravljanju nalog pregleda poslovanja, za katere jih je pooblastil predsednik senata Agencije, enake pristojnosti in obveznosti kot pooblaščena oseba Agencije.

(1)Družba za upravljanje pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo omogoči, da opravi pregled poslovanja na sedežu družbe za upravljanje in v drugih prostorih, v katerih družba za upravljanje oziroma druga oseba po njenem pooblastilu opravlja dejavnosti in posle, v zvezi s katerimi Agencija opravlja nadzor.

(2)Družba za upravljanje pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo omogoči pregled poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc v obsegu, potrebnem za izvajanje posameznega nadzora.

(3)Družba za upravljanje pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo izroči računalniške izpiske oziroma kopije poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc.

(4)Člani uprave oziroma upravnega odbora in zaposleni pri družbi za upravljanje pooblaščeni osebi Agencije na njeno zahtevo posredujejo poročila in informacije o vseh zadevah, pomembnih za opravljanje nadzora.

(5)Pooblaščena oseba Agencije lahko opravi tudi pregled poslovanja oseb iz drugega odstavka 442. člena tega zakona, če je to potrebno zaradi popolnega pregleda poslovanja družbe za upravljanje.

(6)Pregled poslovanja iz prvega in drugega odstavka tega člena opravlja Agencija ob delavnikih med 8. in 18. uro. Kadar je zaradi obsega oziroma narave pregleda to potrebno, lahko Agencija opravi pregled poslovanja tudi po 18. uri oziroma med dnevi, ki niso delavniki.

(7)Agencija pregled poslovanja opravi tako, da s tem ovira normalno poslovanje družbe za upravljanje samo v taki meri, kot je nujno za dosego namena nadzora.

(1)Zahteva za pregled poslovanja se družbi za upravljanje vroči najmanj osem dni pred začetkom pregleda poslovanja.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko pooblaščena oseba Agencije zahtevo za pregled poslovanja vroči šele ob začetku opravljanja pregleda poslovanja, če drugače ne bi bilo mogoče doseči namena posameznega nadzora.

(3)Zahteva za pregled poslovanja mora obsegati navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki so predmet pregleda.

(4)V primeru iz tretjega odstavka prejšnjega člena zahteva za pregled poslovanja obsega določno navedbo poslovnih knjig, poslovne dokumentacije ter administrativnih oziroma poslovnih evidenc, ki se jih v obliki računalniških izpiskov oziroma kopij izroči, in rok za predložitev.

(5)Zahteva za pregled poslovanja obsega tudi pravni pouk o pravnih posledicah, ki lahko nastopijo, če družba za upravljanje ne bo ravnala v skladu z zahtevo za pregled poslovanja oziroma Agenciji ne bo omogočila opravljanja pregleda poslovanja tako, kot je določeno v prejšnjem členu.

(6)Agencija lahko med opravljanjem pregleda poslovanja dopolni zahtevo za pregled poslovanja. Za dopolnitev zahteve se smiselno uporabljata tretji in četrti odstavek tega člena.

(1)Družba za upravljanje pooblaščenim osebam Agencije zagotovi ustrezne prostore, v katerih lahko nemoteno in brez prisotnosti drugih oseb opravijo pregled poslovanja.

(2)Družba za upravljanje zagotovi, da so takrat, ko pooblaščene osebe Agencije opravljajo pregled poslovanja v prostorih iz prvega odstavka 460. člena tega zakona, v teh prostorih prisotne pooblaščene osebe družbe za upravljanje, ki lahko na zahtevo pooblaščenih oseb Agencije dajo ustrezna pojasnila v zvezi s poslovnimi knjigami, poslovno dokumentacijo, poslovnimi dogodki ter administrativnimi oziroma poslovnimi evidencami, ki so predmet pregleda.

(1)Družba za upravljanje, ki računalniško obdeluje podatke oziroma računalniško vodi poslovne knjige in druge evidence, na zahtevo pooblaščene osebe Agencije zagotovi ustrezne pripomočke za pregled poslovnih knjig in evidenc ter preizkušanje ustreznosti računalniško obravnavanih podatkov.

(2)Družba za upravljanje pooblaščeni osebi Agencije izroči dokumentacijo, iz katere je razviden popoln opis dela računalniškega sistema. Iz dokumentacije so razvidni podsistemi in datoteke računalniškega sistema. Dokumentacija zagotovi vpogled v:

1.      računalniško rešitev;

2.      postopke v okviru računalniške rešitve;

3.      kontrole, ki zagotavljajo pravilno in zanesljivo obdelavo podatkov;

4.      kontrole, ki preprečujejo nepooblaščeno dostopanje, dodajanje, spreminjanje ali brisanje hranjenih računalniških zapisov.

(3)Vsaka sprememba računalniške rešitve (računalniških programov) iz prvega odstavka tega člena mora biti dokumentirana v časovnem zaporedju nastanka spremembe, skupaj z datumom spremembe. Iz dokumentacije mora biti razvidna tudi vsaka sprememba oblike datotek.

Če pooblaščena oseba Agencije pri pregledu poslovanja ne ugotovi kršitve predpisov iz 447. člena tega zakona, Agencija s sklepom ustavi postopek pregleda poslovanja.

(črtan)

(1)Če Agencija pri opravljanju nadzora ugotovi kršitve predpisov iz 447. člena tega zakona, družbi za upravljanje z odredbo naloži, da odpravi kršitve oziroma nepravilnosti oziroma da opravi ali opusti določena dejanja.

(2)V odredbi o odpravi kršitev Agencija določi rok za odpravo kršitev.

Če Agencija ugotovi kršitve pri vodenju poslovnih knjig oziroma administrativnih in drugih evidenc, ki jih mora voditi družba za upravljanje, oziroma druge pomembnejše kršitve pri poslovanju družbe za upravljanje, lahko družbi za upravljanje z odredbo o odpravi kršitev naloži tudi, da o odpravi kršitev predloži poročilo revizijske družbe, da so ugotovljene kršitve odpravljene.

(1)Družba za upravljanje v roku, določenem z odredbo o odpravi kršitev, odpravi ugotovljene kršitve in Agenciji dostavi poročilo, v katerem opiše ukrepe za odpravo kršitev.

(2)Poročilu o odpravi kršitev se priloži listine in druge dokaze, iz katerih izhaja, da so bile ugotovljene kršitve odpravljene, v primeru iz prejšnjega člena pa tudi poročilo revizijske družbe o odpravi kršitev.

(3)Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Agencija družbi za upravljanje z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev. Zoper odredbo o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev je dopustno vložiti ugovor. Za vložitev ugovora in odločanje o ugovoru se uporabljajo določbe 496. do 500. člena ZTFI-1.

(1)Če iz poročila o odpravi kršitev in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene.

(2)Agencija lahko pred izdajo odločbe o odpravi kršitev opravi ponoven pregled poslovanja v obsegu, potrebnem za ugotovitev, ali so kršitve odpravljene.

(3)Če Agencija pri izvajanju nadzora ugotovi, da je družba za upravljanje kršila predpise iz 447. člena tega zakona, vendar je družba za upravljanje kršitve odpravila pred izdajo odredbe iz 466. člena tega zakona, lahko Agencija z upoštevanjem pogojev iz četrtega odstavka tega člena izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je družba za upravljanje kršila predpise iz 447. člena tega zakona in da je kršitev odpravila.

(4)Agencija izda ugotovitveno odločbo iz prejšnjega odstavka, če bi glede na naravo in pomen kršitev za varno in skrbno upravljanje družbe za upravljanje izdaja takšne odločbe in objava informacij na podlagi 499.a člena tega zakona pomembno prispevala k izboljšanju praks upravljanja družb za upravljanje in k preprečevanju ravnanj, ki pomenijo kršitev predpisov iz 447. člena tega zakona.

(5)Agencija pred izdajo ugotovitvene odločbe iz tretjega odstavka tega člena družbo za upravljanje pisno obvesti o ugotovitvah v zvezi s kršitvami predpisov iz 447. člena tega zakona ter o nameri, da bo izdala ugotovitveno odločbo o odpravljenih kršitvah, ter pozove družbo za upravljanje, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o izdaji ugotovitvene odločbe o odpravi kršitev.

Agencija odredbo o dopolnitvi poročila o odpravi kršitev oziroma odločbo o odpravi kršitev izda v dveh mesecih po prejemu poročila o odpravi kršitev, sicer se šteje, da so bile kršitve odpravljene.

(1)Agencija lahko odredi dodatni ukrep, s katerim naloži pristojnemu organu družbe za upravljanje, da razreši člana uprave oziroma izvršnega direktorja družbe za upravljanje, če družba za upravljanje:

1.      ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev, oziroma

2.      ponavljajoče krši dolžnost pravočasnega in pravilnega poročanja oziroma obveščanja Agencije oziroma kako drugače ovira opravljanje nadzora.

(2)Za odredbo o dodatnem ukrepu iz prejšnjega odstavka se smiselno uporablja ta zakon in določbe ZTFI-1 o odredbi o odpravi kršitev.

Agencija odredi družbi za upravljanje dodatne ukrepe za uresničevanje pravil varnega in skrbnega poslovanja, če družba za upravljanje:

1.      ni vzpostavila ali ne uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu s 68. členom tega zakona in s predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

2.      ne dosega minimalnega kapitala iz 83. člena tega zakona;

3.      pri svojem poslovanju presega omejitve glede izpostavljenosti ali druge omejitve, določene s tem zakonom in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi;

4.      ne ravna v skladu z odredbo o odpravi kršitev.

Agencija lahko za uresničevanje pravil o varnega in skrbnega poslovanja odredi naslednje dodatne ukrepe:

1.      naloži upravi družbe za upravljanje, da sprejme načrt ukrepov za zagotovitev minimalnega kapitala družbe za upravljanje iz 83. člena tega zakona;

2.      naloži upravi družbe za upravljanje in nadzornemu svetu, da skličeta skupščino delničarjev družbe za upravljanje ter predlagata sprejem ustreznih sklepov, kot na primer:

-  sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe za upravljanje z novimi vložki,

-  sklep o povečanju osnovnega kapitala družbe za upravljanje iz sredstev družbe,

-  sklep o pokrivanju izgube s finančnimi instrumenti, ki so za ta namen razpoložljivi v času rednega poslovanja;

3.      naloži nadzornemu svetu družbe za upravljanje, da razreši člana oziroma člane uprave in imenuje novega člana oziroma člane uprave;

4.      prepove družbi za upravljanje:

-  opravljanje posameznih aktivnosti in poslov v zvezi s storitvami upravljanja investicijskih skladov ali storitev iz prvega odstavka 150. člena tega zakona,

-  sklepanje poslov s posameznimi delničarji, člani uprave, nadzornega sveta, družbami, ki so z družbo za upravljanje v razmerju tesne povezanosti;

5.      naloži upravi družbe za upravljanje, da sprejme in opravi ukrepe za izboljšanje sistema upravljanja v skladu s 68. členom tega zakona;

6.      naloži družbi za upravljanje, da pri nadaljnjem poslovanju zmanjša tveganja, značilna za njeno poslovanje, produkte ali sisteme;

7.      naloži nadzornemu svetu družbe za upravljanje, da imenuje ustrezne komisije za posamezne sklope strokovnih nalog iz pristojnosti nadzornega sveta;

8.      naloži družbi za upravljanje druge ukrepe, potrebne za uresničitev pravil varnega in skrbnega poslovanja.

Za dodatne ukrepe za uresničevanje pravil varnega in skrbnega poslovanja se smiselno uporabljajo določbe 11.6.2. pododdelka tega zakona. Pri smiselni uporabi se namesto besed »odprava kršitev« uporablja besedilo »izvršitev dodatnih ukrepov za uresničevanje pravil o upravljanju tveganj«.

Če subjekt nadzora po dokončnosti odredbe o dodatnem ukrepu odpravi kršitev, ki je bila podlaga za odreditev dodatnega ukrepa, lahko Agencija glede na okoliščine primera izda odločbo, s katero odredbo o dodatnem ukrepu razveljavi.

(1)Agencija lahko družbi za upravljanje z odredbo začasno prepove opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, če družba za upravljanje:

1.      ni organizirala poslovanja oziroma ne vodi tekoče svojih poslovnih knjig oziroma poslovnih knjig investicijskih skladov, ki jih upravlja, ter drugih administrativnih in poslovnih evidenc, tako da je mogoče kadarkoli preveriti, ali družba za upravljanje posluje v skladu s pravili o upravljanju tveganj oziroma ali družba za upravljanje upravlja investicijske sklade v skladu s tem zakonom, z ZTFI oziroma z drugim zakonom, ki ureja storitve upravljanja investicijskih skladov oziroma drugega finančnega premoženja, ter s predpisi, izdanimi na podlagi teh zakonov;

2.      ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev;

3.      ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem;

4.      krši pravila o naložbah investicijskega sklada, ki ga upravlja, oziroma pravila o upravljanju premoženja investicijskega sklada, in je zaradi tega investicijskemu skladu nastala oziroma bi mu lahko nastala večja škoda;

5.      krši določbe o obveščanju javnosti in vlagateljev ter je zaradi tega imetnikom enot investicijskega sklada nastala oziroma bi lahko nastala večja škoda;

6.      prenese na drugo osebo opravljanje posameznih storitev oziroma poslov upravljanja investicijskega sklada, v nasprotju s 3.5 oddelkom tega zakona.

(2)Agencija lahko v primerih iz 2. do 6. točke prejšnjega odstavka začasno prepove opravljanje storitev upravljanja samo določenih tipov investicijskih skladov, če kršitve izvirajo iz upravljanja tega tipa investicijskih skladov.

(3)Agencija z odredbo, s katero družbi za upravljanje začasno prepove opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, določi tudi ukrepe, ki jih družba za upravljanje sprejeme, da bi prenehala začasna prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov, in rok za opravo navedenih ukrepov.

(4)Prepoved iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena velja do izdaje odločbe, s katero Agencija ugotovi, da so bile kršitve odpravljene, oziroma do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja.

(5)Odredba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi skrbniku.

(6)Od prejema odredbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov do prenehanja prepovedi iz prvega odstavka tega člena, skrbnik opravlja tiste posle upravljanja investicijskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.

(7)Za posle upravljanja investicijskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati po petem odstavku tega člena, se štejejo:

1.      posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje investicijskega sklada nastala škoda;

2.      administrativne storitve, povezane s poslovanjem investicijskega sklada iz 2. točke 99. člena tega zakona.

(8)Od prejema odredbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov skrbnik v imenu in za račun vzajemnega sklada zaustavi vplačila in odkup investicijskih kuponov vzajemnega sklada, pri čemer v zvezi z obveščanjem vlagateljev in poročanjem Agenciji smiselno upošteva splošne akte Agencije.

(9)Od prejema odredbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov do prenehanja prepovedi iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena, je skrbnik upravičen do provizije in ostalih nadomestil, ki skladno s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, pripadajo družbi za upravljanje.

(10)Ugovor zoper odredbo ne zadrži njene izvršitve. Od izreka dokončne odredbe o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov do prenehanja prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov, objavi Agencija na svoji spletni strani izrek o začasni prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov.

Kadar družba za upravljanje opravlja tudi storitve gospodarjenja s finančnimi instrumenti in pomožne storitve, se za začasno prepoved opravljanja teh storitev smiselno uporabljajo prvi, tretji in četrti odstavek prejšnjega člena ter tretji, četrti in peti odstavek 348. člena ZTFI-1.

(1)Agencija lahko odvzame družbi za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov, če:

1.      družba za upravljanje v obdobju treh let več kot dvakrat krši dolžnost varovanja zaupnih podatkov ali prepoved uporabe notranjih informacij iz 76. člena tega zakona;

2.      družba za upravljanje krši prepoved trgovanja na podlagi notranjih informacij ali prepoved tržne manipulacije po določbah ZTFI-1;

3.      družba za upravljanje ne izpolnjuje pogojev glede kapitalske ustreznosti oziroma drugih pogojev za poslovanje v skladu s pravili o upravljanju tveganj;

4.      je Agencija odredila dodatni ukrep iz prvega odstavka 471. člena tega zakona in pristojni organ družbe za upravljanje v roku, določenem za izvršitev dodatnega ukrepa, ni razrešil člana uprave oziroma izvršnega direktorja in imenoval novih, ki so pridobili dovoljenje Agencije iz 56. člena tega zakona oziroma tudi novo imenovani člani uprave v dveh mesecih od imenovanja niso zagotovili odprave kršitev, ki so bile razlog za dodatni ukrep iz prvega odstavka 471. člena tega zakona;

5.      družba za upravljanje krši odločbo o začasni prepovedi opravljanja storitev iz 476. oziroma 477. člena tega zakona oziroma v roku ne odpravi ukrepov iz odločbe;

6.      so podani razlogi za odvzem dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža osebi, ki je neposredno oziroma posredno nadrejena oseba družbe za upravljanje;

7.      družba za upravljanje krši pravila o naložbah oziroma o upravljanju premoženja investicijskega sklada in je zaradi tega investicijskemu skladu nastala oziroma bi mu lahko nastala večja škoda;

8.      družba za upravljanje ponavljajoče krši pravila o naložbah oziroma o upravljanju premoženja investicijskega sklada;

9.      je družba za upravljanje za pridobitev dovoljenja navajala neresnične podatke;

10.   družba za upravljanje ne izpolnjuje pravil varnega in skrbnega poslovanja oziroma drugih pogojev za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov;

11.   družba za upravljanje ni ravnala v skladu z odredbo o odpravi kršitev;

12.   družba za upravljanje ovira opravljanje nadzora nad njenim poslovanjem.

(2)Agencija lahko v primerih iz 7. do 12. točke prejšnjega odstavka odvzame družbi za upravljanje dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja samo določenih tipov investicijskih skladov, če kršitve izvirajo iz upravljanja tega tipa investicijskih skladov.

(3)Odločba iz prvega odstavka tega člena se vroči tudi skrbniku.

(4)Od prejema odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov do pravnomočnosti te odločbe skrbnik opravlja tiste posle upravljanja investicijskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati.

(5)Za posle upravljanja investicijskega sklada, s katerimi ni mogoče odlašati po prejšnjem odstavku tega člena, se štejejo:

1.      posli, zaradi katerih bi, če jih skrbnik ne bi opravil, za premoženje investicijskega sklada nastala škoda;

2.      administrativne storitve, povezane s poslovanjem investicijskega sklada, iz 2. točke 99. člena tega zakona.

(6)Od prejema odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov skrbnik v imenu in za račun vzajemnega sklada zaustavi vplačila in odkup investicijskih kuponov vzajemnega sklada, pri čemer v zvezi z obveščanjem vlagateljev in poročanjem Agenciji smiselno upošteva splošne akte Agencije.

(7)Od prejema do pravnomočnosti odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov je skrbnik upravičen do provizije in drugih nadomestil, ki skladno s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada pripadajo družbi za upravljanje.

(8)Izrek dokončne odločbe o odvzemu dovoljenja za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov objavi Agencije na svoji spletni strani.

(1)Z odločbo o odvzemu dovoljenja lahko Agencija hkrati izreče, da se odvzem dovoljenja ne bo izvršil, če družba za upravljanje v preizkusni dobi, ki jo določi Agencija in ki ne sme biti krajša od šestih mesecev in ne daljša od dveh let od dneva izdaje odločbe, ne bo storila nove kršitve, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje.

(2)Kadar Agencija izreče pogojni odvzem dovoljenja, lahko določi, da bo odvzem dovoljenja izvršen tudi, če družba za upravljanje v določenem roku ne odpravi kršitev, zaradi katerih ji je bil izrečen pogojni odvzem dovoljenja, oziroma če družba za upravljanje investicijskemu skladu ne povrne škode iz 7. točke prvega odstavka prejšnjega člena. Rok za izpolnitev obveznosti iz prejšnjega stavka določi Agencija v mejah preizkusne dobe.

Agencija prekliče pogojni odvzem dovoljenja in dovoljenje odvzame, če družba za upravljanje v preizkusni dobi stori novo kršitev, zaradi katere je mogoče odvzeti dovoljenje, oziroma če ne izpolni dodatnih pogojev iz drugega odstavka prejšnjega člena.

Agencija sodeluje z nadzornim organom države članice, v kateri družba za upravljanje neposredno ali prek podružnice opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, in mu zagotovi vse informacije, s katerimi razpolaga in so potrebne za spremljanje poslovanja te družbe za upravljanje.

Agencija lahko zaprosi nadzorni organ države članice, v kateri družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, da opravi pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje v tej državi članici, če se s tem postopek nadzora pospeši oziroma poenostavi oziroma če je to v skladu z interesi učinkovitosti, enostavnosti, hitrosti oziroma manjših stroškov postopka. Pod enakimi pogoji se lahko pooblaščene osebe Agencije udeležijo nadzora, ki ga izvaja pristojni nadzorni organ države članice.

(1)Če družba za upravljanje, ki opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, kljub opozorilu nadzornega organa države članice krši predpise te države članice, sprejme Agencija ukrepe nadzora po tem zakonu.

(2)Agencija nemudoma obvesti nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.

Če Agencija družbi za upravljanje odvzame dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov o tem nemudoma pisno obvesti nadzorne organe držav članic, v katerih družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.

Agencija se pred izdajo ukrepa po 483. členu tega zakona posvetuje s pristojnimi nadzornimi organi posameznih držav članic, v katerih družba za upravljanje opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov.

Agencija sodeluje z nadzornim organom države članice sedeža družbe za upravljanje, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, in mu zagotoviti vse informacije, s katerimi razpolaga in so potrebne za opravljanje nadzora oziroma spremljanje poslovanja take družbe za upravljanje.

(1)Nadzorni organi države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, lahko na območju Republike Slovenije opravijo pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice. O nameravanem pregledu poslovanja iz prejšnjega stavka nadzorni organ države članice predhodno obvesti Agencijo.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka ima nadzorni organ države članice oziroma osebe, ki jih pooblasti, enake pristojnosti kot Agencija na podlagi 460. do 463. člena tega zakona.

(3)Na zaprosilo nadzornega organa države članice Agencija opravi pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice na območju Republike Slovenije. Nadzorni organ države članice se lahko, če tako zahteva, udeleži tega pregleda.

(4)Ne glede na prvi do tretji odstavek tega člena je Agencija pristojna opraviti pregled poslovanja podružnice družbe za upravljanje te države članice na območju Republike Slovenije zaradi preverjanja, ali podružnica ravna v skladu s predpisi iz prvega odstavka 444. člena tega zakona.

(1)Če družba za upravljanje države članice, ki na območju Republike Slovenije neposredno ali prek podružnice opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, krši predpise iz prvega ali drugega odstavka 444. člena tega zakona ali Agenciji ne posreduje informacij, ki jih je skladno s tem zakonom dolžna posredovati, ji Agencija z odredbo naloži odpravo kršitev.

(2)Agencija nemudoma obvesti nadzorni organ države članice o ukrepih, ki jih je sprejela.

(3)Če družba za upravljanje države članice v roku, določenem z odredbo, ne ravna v skladu z odredbo iz prvega odstavka tega člena, obvesti Agencija o tem nadzorni organ države članice sedeža družbe za upravljanje.

(4)Če družba za upravljanje države članice kljub ukrepom nadzornega organa države članice sedeža družbe za upravljanje, sprejetih po obvestilu iz prejšnjega odstavka, ali zato ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma jih v državi članici sedeža družbe za upravljanje ni mogoče izreči, nadaljuje s kršitvami iz prvega odstavka tega člena, lahko Agencija:

1.      tej družbi za upravljanje države članice izreče prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije, ali

2.      o zadevi obvesti ESMA, če meni, da ukrepi nadzornega organa države članice sedeža družbe za upravljanje niso bili ustrezni.

(5)Pred izrekom ukrepa iz prejšnjega odstavka Agencija obvesti nadzorni organ države članice sedeža družbe za upravljanje.

(6)Ne glede na prejšnji odstavek lahko Agencija družbi za upravljanje države članice izreče prepoved opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije, ne da bi predhodno obvestila nadzorni organ države članice sedeža te družbe za upravljanje, če zaradi varovanja interesov vlagateljev in drugih strank družbe za upravljanje ali zaradi varovanja drugih javnih koristi ni mogoče odlašati.

(7)V primeru iz prejšnjega odstavka Agencija o prepovedi opravljanja storitev upravljanja investicijskih skladov obvesti nadzorni organ države članice sedeža družbe za upravljanje, Evropsko komisijo in ESMA takoj, ko je to mogoče.

(8)Kadar je Agencija družbi za upravljanje države članice s pravnomočno odločbo prepovedala opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov na območju Republike Slovenije, se smiselno uporabljajo določbe 7.9.2. pododdelka tega zakona.

(1)Če družba za upravljanje, ki na območju Republike Slovenije trži enote KNPVP iz države članice, krši določbe predpisov iz tretjega odstavka 444. člena tega zakona ali Agenciji ne posreduje informacij, ki jih je skladno s tem zakonom dolžna posredovati, ji Agencija z odredbo naloži odpravo kršitev.

(2)Če Agencija utemeljeno sumi, da družba za upravljanje krši obveznosti v zvezi z upravljanjem KNPVP, katerega enote trži na območju Republike Slovenije, pa Agencija po tem zakonu ni pristojna za nadzor teh kršitev, o teh sumih obvesti pristojni organ nadzora države članice KNPVP.

(3)Če družba za upravljanje države članice kljub ukrepom nadzornega organa države članice sedeža družbe za upravljanje, sprejetih po obvestilu iz prejšnjega odstavka, ali zato, ker ti ukrepi niso učinkoviti oziroma jih v državi članici sedeža družbe za upravljanje ni mogoče izreči, nadaljuje s kršitvami iz prvega odstavka tega člena, lahko Agencija:

1.      sprejme ukrepe po tem zakonu, da se tej družbi za upravljanje prepreči nadaljnje opravljanje teh storitev in se zavarujejo interesi vlagateljev te družbe za upravljanje ter

2.      po potrebi o zadevi obvesti ESMA.

(4)Agencija o ukrepu iz 1. točke prejšnjega odstavka nemudoma obvesti Evropsko komisijo in ESMA.

Agencija o vsakem izrečenem ukrepu nadzora, ki se nanaša na posamezen vzajemni sklad, ali o začasni zaustavitvi izdaje investicijskih kuponov, vplačil oziroma izplačil v vzajemni sklad, obvesti nadzorne organe držav članic, v katerih se tržijo enote tega vzajemnega sklada, in v kolikor je relevantno, nadzorni organ države članice sedeža družbe za upravljanje.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1)Agencija opravlja nadzor nad skrbnikom iz 6.3.1. pododdelka tega zakona z namenom preverjanja, ali spoštuje določbe tega zakona ter določbe drugih zakonov in predpisov, ki urejajo opravljanje skrbniških storitev za investicijske sklade.

(2)Za nadzor iz prejšnjega odstavka se poleg določb tega zakona smiselno uporabljajo določbe ZTFI-1 o nadzoru nad banko, ki opravlja investicijske storitve in posle.

(3)Agencija pri opravljanju nadzora iz prvega odstavka tega člena na podlagi zakona, ki ureja bančništvo, sodeluje z Banko Slovenije, ki opravlja nadzor nad poslovanjem skrbnika na podlagi določb zakona, ki ureja bančništvo o nadzoru nad opravljanjem skrbniških storitev.

Agencija izvaja nadzor nad fizičnimi osebami iz prvega odstavka 131. člena tega zakona, ki opravljajo trženje enot investicijskih skladov, z:

1.      vpogledom v poslovno dokumentacijo v zvezi z opravljanjem storitev trženja enot investicijskih skladov,

2.      zbiranjem izjav in dokazov, povezanih s poslovanjem oseb iz prvega odstavka 125. člena tega zakona, in

3.      odvzemom dovoljenja.

(1)Agencija odvzame dovoljenje za trženje enot investicijskih skladov iz 131. člena tega zakona, če je:

1.      bilo dovoljenje pridobljeno z navajanjem neresničnih podatkov;

2.      bila oseba pravnomočno nepogojno obsojena za kaznivo dejanje zoper premoženje oziroma gospodarstvo na kazen zapora več kakor tri mesece, ki še ni izbrisana;

3.      oseba pri trženju enot investicijskih skladov kršila ta zakon oziroma predpise, izdane na njegovi podlagi, ki se nanašajo na trženje enot KNPVP in obveščanje vlagateljev v Republiki Sloveniji.

(2)Za odločanje Agencije o odvzemu dovoljenja iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja upravni postopek.

(3)Zoper odločbo Agencije o odvzemu dovoljenja za trženje enot investicijskih skladov je dovoljeno začeti upravni spor v 30 dneh od prejema odločbe.

(1)Agencija opravlja nadzor na osebami, ki:

1.      opravljajo storitve upravljanja investicijskih skladov in niso osebe iz 100. člena tega zakona,

2.      tržijo enote vzajemnih skladov in niso osebe iz 134. člena tega zakona,

3.      tržijo enote KNPVP, oblikovanega v drugi državi članici, in niso osebe iz prvega odstavka 136. člena tega zakona,

4.      oblikujejo vzajemni sklad in niso osebe iz prvega odstavka 254. člena tega zakona,

5.      oblikujejo krovni sklad in niso osebe iz prvega odstavka 313. člena tega zakona.

(2)Nadzor lahko Agencija opravlja tudi tako, da za opravljanje nadzora pooblasti drug pristojni državni organ ali javno agencijo, ki je sicer pristojna za nadzor nad trženjem in oglaševanjem ali prometom finančnih storitev in instrumentov v Republiki Sloveniji.

(1)Če iz podatkov, s katerimi Agencija razpolaga, izhaja, da oseba krši prepoved iz prvega odstavka 497. člena tega zakona, izda tej osebi odredbo, skladno s 495. členom ZTFI-1. Zoper odredbo je dopustno vložiti ugovor. Za vložitev ugovora in odločanje o ugovoru se uporabljajo 496. do 500. člen ZTFI-1.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka lahko Agencija še pred izdajo odredbe pregleda poslovne knjige in drugo dokumentacijo osebe in zbere druge dokaze, potrebne za ugotovitev, ali je oseba storila kršitev iz prejšnjega odstavka.

(3)V odredbi iz prvega odstavka tega člena Agencija osebi naloži, da v roku, ki ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od 15 dni, predloži poročilo, v katerem opiše ukrepe, ki jih je opravila v zvezi s prenehanjem kršitve, ter v katerem se oseba lahko izjavi o utemeljenosti razlogov za izdajo odredbe.

(4)Če je poročilo o odpravi kršitev nepopolno oziroma iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, Agencija osebi z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev. Zoper to odredbo je dopustno vložiti ugovor. Za vložitev ugovora in odločanje o ugovoru se uporablja 496. do 500. člen ZTFI-1.

(1)Če pravna oseba, pri kateri se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prvega odstavka prejšnjega člena, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da obstoji razlog za likvidacijo te osebe.

(2)Na podlagi pravnomočne odločbe iz prejšnjega odstavka začne pristojno sodišče, na predlog Agencije, postopek likvidacije.

(3)Če samostojni podjetnik posameznik (v nadaljnjem besedilu: podjetnik) ali zasebnik, pri katerem se opravlja nadzor, ne ravna po odredbi iz prejšnjega člena, izda Agencija odločbo, s katero ugotovi, da podjetnik ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti, in po pravnomočnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena o tem obvesti Agencijo Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

(4)Za zasebnika iz prejšnjega odstavka se šteje fizična oseba, ki ni podjetnik in ki samostojno opravlja določeno registrirano ali s predpisom določeno dejavnost.

(5)Za predlog iz drugega odstavka tega člena ter odločbe sodišča v zvezi s tem predlogom je Agencija oproščena plačila sodnih taks.

(1)Agencija z namenom preprečevanja in odvračanja ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona, javno objavi informacije iz tretjega odstavka tega člena v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je izrekla zaradi kršitev tega zakona.

(2)Agencija v skladu s prejšnjim odstavkom javno objavi informacije, ko je postopek z izdajo ukrepa ali sankcije pravnomočen, razen, če je bil začet postopek sodnega varstva na podlagi 499.b člena tega zakona. V tem primeru Agencija objavi informacije, ko je zahteva za sodno varstvo pravnomočno zavrnjena.

(3)Informacije iz prvega odstavka tega člena obsegajo naslednje podatke:

1.      o kršitelju:

-  o nazivu in sedežu pravne osebe, če je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija, izrečena pravni osebi, ali

-  o osebnem imenu in letu rojstva fizične osebe, če je bil ukrep nadzora ali sankcija zaradi prekrška, ki jo je izrekla Agencija, izrečena fizični osebi;

2.      o kršitvi:

-  opis okoliščin in ravnanj, ki pomenijo kršitev tega zakona,

-  naravo ugotovljenih kršitev;

3.      izrek odločbe, s katero se postopek konča;

4.      informacijo o tem, ali je zoper odločbo začet postopek sodnega varstva v skladu s tem zakonom.

(4)Informacije iz drugega odstavka tega člena se javno objavijo na spletni strani Agencije in so na spletni strani dostopne najmanj pet let po objavi.

(5)Podatki, ki se v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, štejejo za osebne, se iz objave po prvem odstavku tega člena zbrišejo po poteku petih let.

(1)Ne glede na prejšnji člen Agencija po uradni dolžnosti ali na podlagi ugovora v primerih, ko bi objava identitete pravne osebe ali osebnih podatkov fizične osebe iz 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, glede na okoliščine posamičnega primera, predstavljala nesorazmeren ukrep glede na posledice objave, ali pa bi objava podatkov iz tretjega odstavka prejšnjega člena ogrozila stabilnost finančnih trgov ali izvedbo predkazenskega ali kazenskega postopka, pri čemer je Agencija, če je s predkazenskim ali kazenskim postopkom seznanjena, dolžna predhodno pridobiti in upoštevati mnenje državnega tožilstva, hkrati z izdajo odločbe, s katero izreče ukrep nadzora, odloči tudi, da se:

1.      identiteta kršitelja ne objavi, ali

2.      objava ukrepa nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki ga je izrekla Agencija zaradi kršitve tega zakona, odloži, dokler razlogi za odložitev ne prenehajo obstajati, ali

3.      ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška, ki ga je izrekla Agencija zaradi kršitve tega zakona, ne objavi, če se z ukrepi iz 1. in 2. točke tega odstavka ne da zagotoviti:

-  da stabilnost finančnih trgov ni ogrožena ali

-  da bi bila objava sorazmerna s sprejetimi ukrepi, ki se štejejo za manj pomembne.

(2)Agencija lahko v primeru razlogov iz 1. točke prejšnjega odstavka odloči tudi, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži ter navede rok za zadržanje objave, če je mogoče pričakovati, da bodo v razumnem roku razlogi za zadržanje objave prenehali obstajati.

(3)Če Agencija ob izdaji odločbe ne ugotovi razlogov iz prvega odstavka tega člena, v odločbi o izrečenih ukrepih nadzora, izdani na podlagi tega zakona, kršitelja opozori, da bodo informacije o izrečenih ukrepih in sankcijah ter o kršitelju javno objavljene na spletni strani Agencije v skladu s prejšnjim členom, in ga pouči, da mora v primeru obstoja razlogov iz prvega odstavka tega člena te razloge navesti v ugovoru, ki se vloži v roku, ki je v skladu s tem zakonom določen za vložitev pravnega sredstva zoper odločbo o ukrepu nadzora.

(4)Agencija odloči o ugovoru iz prejšnjega odstavka z odločbo.

(5)Če na podlagi ugovora kršitelja Agencija ugotovi, da so podani razlogi iz prvega odstavka tega člena, v odločbi, s katero ugodi ugovoru, odloči, da se identiteta kršitelja ne objavi, ali da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, in navede rok za zadržanje objave, ali da se ukrep nadzora ali sankcije zaradi prekrška ne objavi.

(6)Zoper odločbo, s katero Agencija zavrne ugovor ali odloči, da se objava identitete kršitelja začasno zadrži, lahko kršitelj vloži zahtevo za sodno varstvo pod pogoji, določenimi v ZTFI-1.

(7)Ne glede na peti odstavek prejšnjega člena lahko Agencija na podlagi zahteve kršitelja, ki je fizična oseba, odloči, da se informacije o identiteti kršitelja po objavi na spletni strani Agencije umaknejo pred potekom petih let. Za zahtevo kršitelja se uporabljajo določbe tega člena o ugovoru iz tretjega do šestega odstavka tega člena.

(8)Agencija obvešča ESMA o ukrepih nadzora ali sankcijah zaradi prekrška, ki na podlagi 3. točke prvega odstavka tega člena niso bile objavljene.

(1)Agencija odloča o posamičnih zadevah, za katere je pristojna po tem zakonu, po postopku odločanja agencije v posamičnih zadevah, določenem v ZTFI-1, razen če ta zakon za posamezno vrsto postopka določa drugače.

(2)V postopku predhodnega preizkusa zahteve za izdajo dovoljenja za pripojitev oziroma dovoljenja za spojitev v skladu s 7.10.2. pododdelkom tega zakona Agencija izda sklep o odpravi pomanjkljivosti v desetih delovnih dneh.

(3)Agencija glede zahteve za izdajo dovoljenja za pripojitev oziroma dovoljenja za spojitev v skladu s 7.10.2. pododdelkom tega zakona izda odločbo v 20 delovnih dneh po prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za pripojitev oziroma dovoljenja za spojitev.

(4)Agencija odločbo iz prejšnjega odstavka nemudoma posreduje:

1.      družbi za upravljanje, ki upravlja prenosni sklad, in

2.      pristojnemu nadzornemu organu države članice prevzemnega sklada, če gre za združitev v skladu s 7.10.3. pododdelkom tega zakona.

(5)Agencija glede zahteve za izdajo dovoljenja za vložitev premoženja v centralni sklad v skladu z 9. poglavjem tega zakona izda odločbo v 15 delovnih dneh po prejemu popolne zahteve za izdajo dovoljenja za vložitev premoženja v centralni sklad.

(6)Agencija odločbo iz prejšnjega odstavka nemudoma posreduje:

1.      družbi za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, in

2.      pristojnemu nadzornemu organu države članice centralnega sklada, če gre za postopek v skladu z 9.9 oddelkom tega zakona.

(7)Agencija družbo za upravljanje, ki upravlja napajalni sklad, v 15 delovnih dneh po prejemu popolne vloge za izdajo soglasja iz drugega odstavka 349. člena oziroma iz drugega odstavka 350. člena tega zakona obvesti, ali je soglasje izdala ali ne.

(1)Agencija in nadzorni organi Republike Slovenije, ki so pristojni za nadzor drugih nadzorovanih finančnih družb, na zahtevo posameznega nadzornega organa posredujejo temu organu vse podatke o družbi za upravljanje oziroma drugih nadzorovanih finančnih družbah, ki jih potrebuje v postopku opravljanja nalog nadzora nad to družbo, v postopku v zvezi z izdajo dovoljenj oziroma pri odločanju o drugih posamičnih zadevah.

(2)Nadzorni organi se medsebojno obveščajo o nepravilnostih ali drugih okoliščinah, ki jih pri opravljanju nadzora ugotovijo, če so te ugotovitve pomembne tudi za delo drugih nadzornih organov.

(1)Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic in ESMA. Posreduje jim informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje njihovih nalog nadzora glede nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES. Za uresničitev tega namena drugemu nadzornemu organu:

1.      na njegovo zahtevo posreduje vse informacije, ki so ključne ali pomembne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa;

2.      na lastno pobudo posreduje vse informacije, ki so ključne za izvajanje nalog nadzora tega nadzornega organa.

(2)Informacija se šteje za ključno, če bi lahko bistveno vplivala na oceno finančne trdnosti nadzorovane finančne družbe druge države članice.

(3)Agencija sodeluje z nadzornimi organi drugih držav članic tudi tako, da z njimi sodeluje pri preiskovalnih dejanjih.

(4)Prvi in drugi odstavek tega člena se smiselno uporabljata tudi za sodelovanje Agencije in drugih nadzornih organov Republike Slovenije s pristojnim nadzornim organom države članice, če ta zahteva posvetovanje ali informacije pri odločanju o zahtevi za pridobitev kvalificiranega deleža v nadzorovani finančni družbi te države članice, ki jo je vložila:

1.      kreditna institucija s sedežem v Republiki Sloveniji,

2.      zavarovalnica, pozavarovalnica, borznoposredniška družba ali družba za upravljanje s sedežem v Republiki Sloveniji, ali

3.      oseba, ki je nadrejena osebam iz 1. ali 2. točke tega odstavka.

(5)Agencija lahko v zvezi s sodelovanjem po prvem in tretjem odstavku tega člena ravna v skladu s svojimi pristojnostmi, tudi če dejanje, ki je predmet tega sodelovanja, ni bilo storjeno v Republiki Sloveniji.

(6)Agencija s svojim delovanjem na področju nadzora poslovanja družb za upravljanje spodbuja sodelovanje med nadzornimi organi držav članic, zlasti izmenjavo vseh pomembnih informacij med nadzornimi organi države sedeža in države gostiteljice.

(7)Brez poseganja v določbe tega zakona, ki urejajo obveznost varovanja zaupnih informacij pridobljenih pri opravljanju nadzora, Agencija zagotovi ESMA zbirne informacije glede števila in narave ukrepov nadzora, ki jih je izrekla na podlagi tega zakona zaradi kršitev tega zakona, vključno z izrečenimi sankcijami v postopkih zaradi prekrškov.

(1)Agencija je pristojna zbirati in obdelovati informacije o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za izvrševanje njenih nalog in pristojnosti, določenih s tem zakonom.

(2)Za informacije iz prejšnjega odstavka se štejejo zlasti informacije o:

1.      dovoljenjih za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov in drugih dovoljenjih, ki jih je izdala Agencija na podlagi tega zakona;

2.      članih uprave in nadzornih svetov družb za upravljanje, njihovi organizaciji in delovanju njihovih služb notranje revizije;

3.      podružnicah oziroma neposrednem opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov družb za upravljanje v državah članicah in podružnicah oziroma neposrednem opravljanju dejavnosti družb za upravljanje držav članic v Republiki Sloveniji;

4.      podružnicah družb za upravljanje v tretjih državah in podružnicah družb za upravljanje tretjih držav v Republiki Sloveniji;

5.      finančnem položaju in poslovanju družb za upravljanje in drugih oseb, nad katerimi je pristojna opravljati nadzor;

6.      imetnikih kvalificiranih deležev;

7.      ukrepih nadzora, ki jih je izrekla Agencija na podlagi tega zakona;

8.      informacijah, ki jih je pridobila v okviru izmenjave informacij od drugih nadzornih organov Republike Slovenije, držav članic oziroma tretjih držav.

(3)Za pridobivanje informacij iz registrov in evidenc, ki jih vodijo sodišča ali drugi državni organi, je Agencija oproščena plačila sodnih in upravnih taks.

(1)Za obveznost varovanja zaupnih informacij se smiselno uporablja ZTFI-1 glede obveznosti varovanja zaupnih informacij ter oseb, ki jim je dovoljeno razriti zaupne informacije.

(2)Agencija obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi v okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Agencija lahko zaupne informacije uporabi samo:

1.      da preveri pogoje za izdajo dovoljenj in soglasij, o katerih odloča na podlagi tega zakona, in da zagotovi nadzor na posamični in konsolidirani podlagi poslovanja družb za upravljanje, zlasti glede likvidnosti, kapitalske ustreznosti, velikih izpostavljenosti ter njihovih upravljavskih in računovodskih postopkov ter notranjih kontrolnih mehanizmov;

2.      da izreka ukrepe nadzora in sankcij za prekrške;

3.      v postopku sodnega varstva proti odločbam, ki jih je izdala, in v drugih sodnih postopkih v zvezi s tem.

(1)Če Agencija utemeljeno sumi, da je oseba, nad katero ni pristojna opravljati nadzora, v drugi državi članici storila dejanje, ki pomeni kršitev predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, o tem obvesti pristojni nadzorni organ te države članice in v tem obvestilu navesti vse podrobnosti, ki so ji poznane.

(2)Če Agencija prejme obvestilo nadzornega organa druge države članice z vsebino iz prejšnjega odstavka, opravi ustrezne ukrepe in nadzorni organ države članice obvestiti o izidu teh ukrepov in, če je to mogoče, tudi o pomembnejših vmesnih korakih.

(3)Prvi in drugi odstavek tega člena ne izključujeta ali omejujeta pristojnosti in odgovornosti Agencije za nadzor po drugih določbah tega zakona.

(1)Če je za namen nadzora nad spoštovanjem predpisov, sprejetih zaradi prenosa Direktive 2009/65/ES, treba opraviti pregled poslovanja posamezne osebe ali opraviti druga preiskovalna dejanja v drugi državi članici, Agencija zahteva, da ta dejanja opravi nadzorni organ te države članice.

(2)Agencija lahko tudi zahteva, da ji nadzorni organ druge države članice omogoči, da osebje Agencije spremlja osebje tega nadzornega organa pri opravljanju dejanj iz prejšnjega odstavka.

(3)Agencija na zahtevo nadzornega organa druge države članice opravi pregled poslovanja posamezne osebe ali druga preiskovalna dejanja, če jih je treba opraviti v Republiki Sloveniji.

(4)Agencija lahko na zahtevo nadzornega organa druge države članice omogoči, da njegovo osebje spremlja osebje Agencije pri opravljanju dejanj iz prejšnjega odstavka.

(1)Agencija lahko zavrne zahtevo nadzornega organa države članice za predložitev informacij oziroma za opravljanje preiskovalnih dejanj, če:

1.      bi posredovanje zahtevanih informacij, ki so predmet zahteve, lahko negativno vplivalo na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije;

2.      bi ravnanje v skladu z zahtevo za sodelovanje lahko škodljivo vplivalo na preiskavo Agencije, ukrepanje Agencije ali kazensko preiskavo;

3.      je bil v Republiki Sloveniji že začet sodni postopek proti istim osebam za ista dejanja, na katera se nanaša zahteva za sodelovanje;

4.       je bila v Republiki Sloveniji že izdana pravnomočna sodna odločba proti istim osebam za ista dejanja, na katera se nanaša zahteva za sodelovanje.

(2)Agencija obvesti nadzorni organ države članice o zavrnitvi zahteve za predložitev informacij oziroma za opravljanje preiskovalnih dejanj po prvem odstavku tega člena in mu sporočiti razloge za tako zavrnitev.

(1)Agencija obvešča Evropsko komisijo in ESMA o:

1.      zavrnitvah zahtev za pošiljanje obvestila iz prvega odstavka 111. člena tega zakona,

2.      zavrnitvah zahtev za izdajo dovoljenja za prevzem upravljanja iz 261. člena tega zakona, in

3.      ukrepih iz četrtega odstavka 488. člena tega zakona.

(2)Agencija obvešča ESMA tudi o vseh dovoljenjih, ki jih Agencija izda družbam za upravljanje za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na podlagi prvega odstavka 101. člena tega zakona.

(1)Agencija obvesti Evropsko komisijo o izdaji vsakega dovoljenja družbi za upravljanje:

1.      katere posredno ali neposredno nadrejena družba je pravna oseba s sedežem v tretji državi;

2.      na podlagi katerega oseba tretje države postane nadrejena družba družbe za upravljanje.

(2)Agencija obvešča Evropsko komisijo in ESMA o vseh bistvenih ovirah, na katere so naletele družbe za upravljanje pri opravljanju storitev upravljanja investicijskih skladov v tretjih državah.

(3)Če Evropska komisija odloči, da nadzorni organi držav članic zadržijo oziroma prekinejo odločanje o zahtevah oseb posamezne tretje države, Agencija s sklepom prekine postopek za največ tri mesece v zadevah odločanja o zahtevah za izdajo dovoljenja:

1.      družbi za upravljanje, katere posredno ali neposredno nadrejena družba je pravna oseba tretje države, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije;

2.      za pridobitev kvalificiranega deleža, na podlagi katerega oseba tretje države, na katero se nanaša odločitev Evropske komisije, postane nadrejena družba družbe za upravljanje.

(4)V obdobju, ko traja prekinitev postopka, rok za odločitev iz 515. člena ZTFI-1 ne teče.

(5)Če Evropski svet odloči, da se zadržanje oziroma prekinitev postopkov podaljša, Agencija s sklepom podaljša prekinitev postopka za obdobje, določeno z odločitvijo Evropskega sveta.

(6)Ukrepi iz tretjega in petega odstavka tega člena se ne uporabljajo za:

1.      ustanovitev družbe za upravljanje, ki bo imela položaj:

-  podrejene družbe družbe za upravljanje, ki je v trenutku sprejetja odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, ali

-  družbe, podrejene drugi podrejeni družbi družbe za upravljanje iz prejšnje alineje;

2.      izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža:

-  družbi za upravljanje, ki je v trenutku sprejetja odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena upravičena opravljati storitve upravljanja investicijskih skladov v državi članici, ali

-  podrejeni družbi družbe za upravljanje iz prejšnje alineje.

(7)Agencija Evropsko komisijo na njeno zahtevo obvesti o vsaki zahtevi za izdajo dovoljenja iz prvega odstavka tega člena, če Evropska komisija te podatke potrebuje za ugotovitev dejstev, pomembnih za sprejetje odločitve iz tretjega oziroma petega odstavka tega člena.

(1)Družbe za upravljanje, ki zagotavljajo svoje storitve v Republiki Sloveniji ali pa v Republiki Sloveniji samo tržijo enote KNPVP, s katerimi upravljajo, se lahko povežejo v združenje družb za upravljanje.

(2)Za združenje družb za upravljanje se uporabljajo določbe ZGD-1 o gospodarskem interesnem združenju, če v tem členu ni določeno drugače.

(3)Združenje družb za upravljanje opravlja naloge skupnega pomena za družbe za upravljanje, določene v pogodbi o ustanovitvi, oziroma za katere ga pooblastijo članice.

(4)Združenje družb za upravljanje lahko na podlagi pooblastila Agencije izvaja preizkuse strokovnega znanja o investicijskih skladih iz 1. točke tretjega odstavka 131. člena tega zakona v imenu in za račun Agencije.

(5)Nadzor nad opravljanjem preizkusov strokovnega znanja iz prejšnjega odstavka opravlja Agencija.

(1)Z globo od 400 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje družba za upravljanje, če:

1.      v nasprotju s petim odstavkom 32. člena tega zakona opravlja dejavnosti, ki jih ne sme opravljati,

2.      kreditira oziroma daje jamstva za nakup delnic v nasprotju s petim odstavkom 34. člena tega zakona, 2.a  ne obvesti Agencije o spremembi deleža posameznega delničarja v skladu s prvim odstavkom 48. člena tega zakona, 2.b  njena uprava oziroma izvršni direktorji ne izpolnjujejo pogojev iz 53. člena tega zakona,

3.      za člana uprave oziroma izvršnega direktorja imenuje osebo, ki ni pridobila dovoljenja Agencije za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje v skladu s prvim odstavkom 56. člena tega zakona, 3.a  ne vzpostavi in uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 68. člena tega zakona, 3.b  ni strukturirana in organizirana v skladu z drugim odstavkom 68. člena tega zakona, 3.c  ne vodi evidence in dokumentacije v skladu z 69. členom tega zakona, 3.č  ne vzpostavi in izvaja sistema prejemkov v skladu s 73.a členom tega zakona, 3.d  ne upošteva pravil ravnanja iz drugega in tretjega odstavka 74. člena tega zakona v zvezi s 75. členom tega zakona,

4.      sporoči zaupne podatke o posamezni stranki tretjim osebam oziroma jih uporabi sama ali omogoči, da bi jih uporabile tretje osebe (78. člen),

5.      ne razpolaga z ustreznim kapitalom glede na storitve, ki jih opravlja, in premoženje v upravljanju ter tveganja, ki jim je izpostavljena pri opravljanju teh storitev (81. člen),

6.      izplača dobiček v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 84. člena tega zakona,

7.      ne vodi poslovnih knjig, sestavlja knjigovodskih listin, vrednoti knjigovodskih postavk in sestavlja letnega poročila v skladu s prvim in drugim odstavkom 88. člena tega zakona, 7.a  najmanj enkrat v petih letih ne zamenja revizijske družbe (šesti odstavek 88. člena),

8.      je pridobila dovoljenje iz 103. člena tega zakona z navajanjem neresničnih podatkov, oziroma v Republiki Sloveniji opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov, ne da bi za opravljanje teh storitev pridobila dovoljenje Agencije (prvi odstavek 103. člena),

9.      začne opravljati posle prek podružnice v državi članici gostiteljici v nasprotju s 112. členom tega zakona,

10.   ustanovi podružnico v tretji državi, ne da bi za ustanovitev podružnice pridobila dovoljenje Agencije (tretji odstavek 117. člena), 10.a   prenese opravljanje storitev oziroma poslov v nasprotju s 124. členom tega zakona, 10.b   s pooblaščencem sklene pogodbo o prenosu v nasprotju z drugim odstavkom 125. člena tega zakona,

11.   trži enote KNPVP v Republiki Sloveniji, ne da bi predhodno opravila postopek priglasitve v skladu s 138. členom tega zakona,

12.   trži enote investicijskih skladov v tretji državi ne da bi predhodno obvestila Agencijo skladno s 149. členom tega zakona,

13.   ne ravna skrbno s finančnimi instrumenti strank in ne zagotovi ustreznih ukrepov v skladu z 239. členom ZTFI-1 v zvezi s prvim odstavkom 151. člena tega zakona,

14.   ne ravna skrbno z denarnim dobroimetjem strank in ne zagotovi ustreznih ukrepov v skladu z 240. členom ZTFI-1 v zvezi s prvim odstavkom 151. člena tega zakona, 14.a   s stranko ne sklene pogodbe o gospodarjenju v pisni obliki (drugi odstavek 281. člena ZTFI-1 v povezavi s prvim odstavkom 154. člena tega zakona),

15.   za račun investicijskega sklada sklepa posle v nasprotju s 161. členom tega zakona,

16.   za račun investicijskega sklada sklepa posle v nasprotju s 162. členom tega zakona,

17.   skrbniku iz sredstev investicijskega sklada poleg provizije iz prvega odstavka 168. člena tega zakona in stroškov, določenih v petem odstavku 168. člena tega zakona, povrne še kakšne druge stroške (tretji odstavek 168. člena),

18.   za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, s skrbnikom ne sklene pogodbe o opravljanju skrbniških storitev (prvi odstavek 173. člen),

19.   pred sklenitvijo oziroma spremembo pogodbe o opravljanju skrbniških storitev ne pridobi dovoljenja Agencije (prvi in peti odstavek 174. člena),

20.   v primeru odstopanj sredstev investicijskega sklada od pravil o deležih sredstev investicijskega sklada in izpostavljenosti ne sprejme in začne izvajati ukrepov za čimprejšnjo odpravo odstopanj in o tem ne obvesti Agencije (drugi odstavek 185. člena), 20.a   ne odpravi odstopanj izpostavljenosti in deležev sredstev investicijskega sklada v rokih iz tretjega odstavka 185. člena tega zakona,

21.   ne izdela načrta upravljanja tveganj investicijskega sklada (drugi odstavek 187. člena),

22.   za račun investicijskega sklada izda poroštvo oziroma kakšno drugo obliko jamstva (prvi odstavek 189. člena), 22.a   za račun investicijskega sklada sklene pogodbo o prodaji oziroma proda finančne instrumente iz sredstev investicijskega sklada v nasprotju s prvim odstavkom 190. člena tega zakona,

23.   zastavi ali kako drugače obremeni premoženje investicijskega sklada (prvi odstavek 191. člena),

24.   ponavljajoče ne sestavi dokumenta s ključnimi podatki za vlagatelje v skladu s prvim odstavkom 201. člena tega zakona,

25.   ponavljajoče vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine ali vrednoti knjigovodske postavke v nasprotju s prvim odstavkom 204. člena tega zakona,

26.   ponavljajoče ne pripravi letnega oziroma polletnega poročila investicijskega sklada za predpisana obdobja in na način ter z vsebino določeno v prvem in drugem odstavku 205. in 206. členu tega zakona, 26.a   letnega poročila investicijskega sklada ne pregleda revizor skladno s prvim odstavkom 207. člena tega zakona, 26.b   ne izračunava čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada v skladu z 225. členom tega zakona in aktom, ki ga izda Agencija na podlagi 206. člena tega zakona,

27.   za vsak vzajemni sklad, ki ga upravlja, ne vodi evidenc imetnikov investicijskih kuponov v skladu z določbami tega zakona in določbami aktov, izdanih na njegovi podlagi (226. člen), 27.a   imetniku investicijskega kupona ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz prvega in drugega odstavka 235. člena tega zakona,

28.   ponavljajoče krši določbe 237. do 243. člena tega zakona v zvezi z naložbenimi politikami vzajemnega sklada, 28.a   ne zagotovi ustreznega vrednotenja finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, kot ga določa splošni akt Agencije, izdan na podlagi 244. člena tega zakona,

29.   si poleg provizije za upravljanje in stroškov, ki so skladno z določbami drugega odstavka 247. člena tega zakona določeni s pravili upravljanja vzajemnega sklada, iz sredstev vzajemnega sklada opravi še druga izplačila, 29.a   po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada o tem ne obvesti imetnikov investicijskih kuponov in javnosti na način, določen v devetem odstavku 253. člena tega zakona in skladno z aktom, ki ga izda Agencija na podlagi enajstega odstavka 253. člena tega zakona,

30.   začne sprejemati vplačila investicijskih kuponov vzajemnega sklada, preden je ta vzajemni sklad oblikovan (255. člen), 30.a   po prejemu dovoljenja Agencije za prevzem upravljanja o prenosu upravljanja investicijskega sklada ne obvesti javnosti in imetnikov enot investicijskega sklada na način in v rokih, določenih s prvim odstavkom 263. člena tega zakona ter v aktu, ki ga izda Agencija na podlagi drugega odstavka 263. člena tega zakona (263. člen, peti odstavek 267. člena, 391. in 426. člen ter prvi odstavek 428. člena),

31.   prenese upravljanje investicijskega sklada na drugo družbo za upravljanje brez dovoljenja Agencije (259., 391. in 426. člen), 31.a   imetnikom investicijskega kupona prevzemnega ali prenosnega sklada zaračuna izstopne stroške (1. točka prvega odstavka in 1. točka drugega odstavka 282. člena),

32.   si po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada izplača provizijo za upravljanje v nasprotju z drugim odstavkom 297. člena tega zakona, 32.a   po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada o tem ne obvesti Agencije, imetnikov investicijskih kuponov oziroma javnosti na način, določen v prvem in drugem odstavku 298. člena tega zakona oziroma aktu, ki ga izda Agencija na podlagi petega odstavka 298. člena tega zakona, 32.b   po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona oziroma sprejme pristopno izjavo o pristopu k pravilom vzajemnega sklada (prvi in drugi odstavek 299. člena), 32.c   denarnih sredstev vlagateljev, prispelih na denarni račun krovnega sklada, po lastni krivdi vsakodnevno ne razporedi na račune posameznih podskladov, kot to določa tretji odstavek 305. člena tega zakona,

33.   ne pridobi dovoljenja Agencije za vključitev podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad kot to določa prvi odstavek 320. člena tega zakona,

34.   oblikuje napajalni sklad brez soglasja Agencije iz 324. člena tega zakona,

35.   napajalni sklad nalaga sredstva v izvedene finančne instrumente iz 7. točke prvega odstavka 237. člena tega zakona in te naložbe niso namenjene izključno varovanju pred tveganji ali pa je izpostavljenost napajalnega sklada v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti v nasprotju z 237. in 241. členom tega zakona (drugi odstavek 336. člena),

36.   (črtana)

37.   (črtana)

38.   (črtana) 38.a   (črtana) 38.b   (črtana) 38.c        (črtana)

39.   (črtana)

40.   (črtana)

41.   (črtana) 41.a   (črtana) 41.b   (črtana)

42.   (črtana) 42.a   (črtana)

43.   (črtana)

44.   (črtana)

45.   (črtana) 45.a   (črtana)

46.   (črtana)

47.   (črtana)

48.   (črtana)

(2)Družba za upravljanje, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 2.000 do 500.000 eurov.

(3)Če je narava storjenega prekrška iz 2.a, 3.a, 3.b, 3.d, 8., 10.a, 11., 24., 26. ali 28.a točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se družba za upravljanje kaznuje z globo v višini:

1.      od 25.000 do 5.000.000 eurov ali 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.

(4)Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave družbe za upravljanje iz prvega odstavka 57. člena tega zakona in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 400 do 10.000 eurov.

(5)Član nadzornega sveta družbe za upravljanje, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta družbe za upravljanje iz prvega odstavka 65. člena tega zakona in je zato v družbi za upravljanje podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 400 do 10.000 eurov.

(6)Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti in pomeni prekršek iz 2.a, 3.a, 3.b, 3.d, 8., 10.a, 11., 24., 26., ali 28.a točke prvega odstavka tega člena, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo v višini:

1.      od 2.500 do 5.000.000 eurov ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.

(7)Ponavljajoča kršitev pomeni istovrstno kršitev določb 24., 25., 26. in 28. točke prvega odstavka tega člena, pri isti družbi za upravljanje, najmanj dva krat v petih zaporednih koledarskih letih.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

(1)Z globo od 400 do 250.000 eurov se za prekršek kaznuje skrbnik, če:

1.      ne zagotavlja učinkovitega varovanja zaupnih podatkov v skladu s tretjim odstavkom 79. člena tega zakona,

2.      za račun investicijskega sklada opravlja skrbniške storitve v nasprotju s 165. členom tega zakona,

3.      za opravljanje skrbniških storitev nima dovoljenja Banke Slovenije (drugi odstavek 166. člena), 3.a  ne posreduje Agenciji poročil in informacij iz prvega odstavka 167. člena tega zakona oziroma o domnevno ugotovljenih nepravilnostih iz drugega odstavka 167. člena tega zakona ne obvesti družbe za upravljanje in Agencije,

4.      z družbo za upravljanje sklene posel nakupa in prodaje oziroma drug posel v nasprotju s prvim odstavkom 171. člena tega zakona,

5.      prenese opravljanje posamezne skrbniške storitve na drugo osebo v nasprotju s 172. členom tega zakona,

6.      sredstev investicijskega sklada ne hrani v skladu s 180. členom tega zakona,

7.      premoženje investicijskega sklada, ki ga ima v skrbništvu, ponovno uporabi, četudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 181. člena tega zakona,

8.      v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada iz 265. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje vzajemnega sklada (prvi odstavek 267. člena),

9.      v primerih iz 268. člena tega zakona ne začne likvidacije investicijskega sklada (prvi odstavek 268. člena in drugi odstavek 428. člena),

10.   ne pregleda nameravane pripojitve oziroma spojitve vzajemnega sklada za katerega opravlja skrbniške storitve in ne izdela mnenja o pripojitvi oziroma spojitvi kot to določa 277. člen tega zakona,

11.   imata centralni in napajalni sklad različna skrbnika in skrbnika ne skleneta dogovora o izmenjavi informacij (prvi odstavek 333. člena),

12.   pri izvajanju skrbniških storitev za centralni sklad ugotovi kršitev, ki bi lahko negativno vplivala na položaj napajalnega sklada in o tem ne obvesti nadzornega organa centralnega sklada ter družbe za upravljanje in skrbnika napajalnega sklada (drugi odstavek 334. člena),

13.   ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 298. člena tega zakona.

(2)Skrbnik, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 2.000 do 500.000 eurov.

(3)Če je narava storjenega prekrška iz 2. in 6. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se skrbnik kaznuje z globo v višini:

1.      od 25.000 do 5.000.000 eurov ali 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega neto prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.

(4)Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave skrbnika iz prvega ali drugega odstavka 45. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZBan-2) in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 400 do 10.000 eurov.

(5)Član nadzornega sveta skrbnika, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta iz prvega odstavka 55. člena ZBan-2 in je zato skrbniku podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 400 do 10.000 eurov.

(6)Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti in pomeni prekršek iz 2. ali 6. točke prvega odstavka tega člena, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo v višini:

1.      od 2.500 do 5.000.000 eurov ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.

(črtan)

(1)Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član uprave družbe za upravljanje, ki:

1.      pridobi dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje z navajanjem neresničnih podatkov (56. člen v povezavi s 54. členom),

2.      ne obvesti nemudoma nadzornega sveta družbe za upravljanje o okoliščinah iz drugega odstavka 58. člena tega zakona,

3.      z družbo za upravljanje sklene posel iz prvega odstavka 66. člena tega zakona,

4.      Agencije nemudoma ne obvesti o dogodkih iz drugega odstavka 454. člena tega zakona.

(2)Z globo od 400 do 3.600 eurov se za prekršek kaznuje član nadzornega sveta družbe za upravljanje, ki:

1.      ne izpolnjuje svojih dolžnosti iz prvega odstavka 65. člena tega zakona,

2.      ne obvesti nemudoma Agencijo o dogodkih iz tretjega odstavka 65. člena tega zakona,

3.      z družbo za upravljanje sklene posel iz prvega odstavka 66. člena tega zakona.

(1)Z globo od 25.000 do 125.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki:

1.      pridobi delnice družbe za upravljanje v nasprotju s prvim, tretjim oziroma četrtim odstavkom 35. člena tega zakona,

2.      sklene delničarski sporazum iz drugega odstavka 49. člena tega zakona, ne da bi pred sklenitvijo pridobila dovoljenje Agencije,

3.      sklene podjetniško pogodbo korporacijskega prava ali drug pravni posel, na podlagi katerega pridobi položaj nadrejene osebe družbe za upravljanje, ne da bi pred sklenitvijo pridobila dovoljenje Agencije iz prvega odstavka 50. člena tega zakona,

4.      v nasprotju s prepovedjo iz 100. člena tega zakona opravlja storitve upravljanja investicijskih skladov,

5.      prenese pooblastilo za opravljanje storitev oziroma poslov v nasprotju s prvim odstavkom 123. člena tega zakona,

6.      v nasprotju s prepovedjo iz 134. člena tega zakona trži enote vzajemnih skladov,

7.      v nasprotju s prepovedjo iz 135. člena tega zakona trži enote AJIS,

8.      v nasprotju s prepovedjo iz prvega odstavka 136. člena tega zakona trži enote KNPVP države članice,

9.      opravlja skrbniške storitve v nasprotju s prvim odstavkom 166. člena tega zakona.

(2)Z globo od 800 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

(3)Z globo od 800 do 4.100 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka.

(4)Pravna oseba, ki kot neupravičeni imetnik ne odsvoji delnic v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic iz 45. člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z globo v višini od 25.000 do 250.000 eurov. Pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega stavka kaznuje z globo od 25.000 do 500.000 eurov.

(5)Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini:

1.      od 25.000 do 5.000.000 eurov ali 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega neto prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(6)Posameznik, ki kot neupravičeni imetnik ne odsvoji delnic v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic iz 45. člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z globo v višini od 2.500 do 5.000 eurov.

(7)Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se posameznik kaznuje z globo v višini:

1.      od 2.500 do 5.000.000 eurov ali

2.      dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(8)Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki kot neupravičeni imetnik stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.

Prekrškovni organ, ki odloča o prekrških in izreka globe po tem zakonu, je Agencija.

Postopek o prekršku za prekrške iz tretjega odstavka 512. člena, tretjega odstavka 513. člena in tretjega odstavka 516. člena tega zakona ni dopusten, če pretečejo tri leta od dneva, ko je bil prekršek storjen.

(1)Postopek o prekršku vodi in v njem odloča pooblaščena uradna oseba Agencije, ki izpolnjuje pogoje po zakonu, ki ureja prekrške, in na njegovi podlagi sprejetih predpisih.

(2)Agencija z notranjim aktom, ki ureja organizacijo in sistemizacijo delovnih mest, podrobneje določi pogoje in način za podelitev in prenehanje pooblastila osebi, ki se šteje za pooblaščeno uradno osebo Agencije iz prejšnjega odstavka.

(3)Ne glede na prvi odstavek 500. člena tega zakona se postopek o prekršku vodi po določbah zakona, ki ureja prekrške.

Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.

(1)Družbe za upravljanje, ki so pridobile dovoljenje Agencije za opravljanje storitev upravljanja investicijskih skladov na podlagi Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 – ZPre-1C, 55/12 in 96/12 – ZPIZ-2; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-2), nadaljujejo s poslovanjem kot družbe za upravljanje po tem zakonu.

(2)Šteje se, da imajo družbe za upravljanje iz prejšnjega odstavka dovoljenje za opravljanje storitev upravljanja tistih tipov investicijskih skladov, ki so jih te družbe za upravljanje upravljale pred uveljavitvijo tega zakona.

Za osebo, ki je pridobila dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje na podlagi ZISDU-2, se šteje, da ima dovoljenje za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje, izdano v skladu s 56. členom tega zakona.

Dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, ki v skladu z ZISDU-2 velja ob uveljavitvi tega zakona, se z dnem uveljavitve tega zakona, v razponu, ki je navedeno v dovoljenju, šteje za dovoljenje, izdano v skladu s 35. členom tega zakona.

Za osebe, ki so pridobile dovoljenje Agencije za trženje enot investicijskih skladov na podlagi ZISDU-2, se šteje, da so pridobile dovoljenje iz 131. člena tega zakona.

(1)Za odsvojitev kapitala, za katero se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, se šteje tudi: a)     zamenjava investicijskih kuponov prenosnega sklada z investicijskimi kuponi prevzemnega sklada, ki se opravi v okviru združitve vzajemnih skladov iz 269. člena tega zakona; b)     zamenjava investicijskih kuponov obstoječih vzajemnih skladov z investicijskimi kuponi podskladov krovnega sklada, ki se opravi v okviru oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov iz 316. člena tega zakona; c)     zamenjava investicijskih kuponov podsklada krovnega sklada z investicijskimi kuponi podsklada drugega krovnega sklada, ki se opravi v okviru vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje iz 319. člena tega zakona; pod pogojem, da družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, razpolaga s podatki o času pridobitve in nabavni vrednosti vseh investicijskih kuponov prevzemnega sklada oziroma podsklada krovnega sklada, ki sta določena v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom tega člena. Družba za upravljanje mora s podatki o nabavni vrednosti in času pridobitve razpolagati najkasneje na dan izvedbe združitve vzajemnega sklada oziroma na dan oblikovanja krovnega sklada oziroma na dan vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.

(2)Kadar se ugotavljanje davčne obveznosti odloži, se za čas pridobitve investicijskega kupona prevzemnega sklada oziroma podsklada krovnega sklada šteje datum, ko so bili zamenjani investicijski kuponi pridobljeni, v skladu s pravili določanja časa pridobitve investicijskih kuponov po zakonu, ki ureja dohodnino.

(3)Kadar se ugotavljanje davčne obveznosti odloži, se za nabavno vrednost investicijskega kupona prevzemnega sklada oziroma podsklada krovnega sklada šteje nabavna vrednost zamenjanih investicijskih kuponov v času njihove pridobitve, v skladu s pravili določanja nabavne vrednosti investicijskih kuponov po zakonu, ki ureja dohodnino.

(4)Dohodnina se ne plača od dobička iz kapitala, doseženega z: a) unovčitvijo investicijskih kuponov prevzemnega sklada oziroma z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije prevzemnega sklada, če je imetnik investicijske kupone prevzemnega sklada pridobil z zamenjavo investicijskih kuponov prenosnega sklada za investicijske kupone prevzemnega sklada v postopku združitve vzajemnih skladov; b) unovčitvijo investicijskih kuponov podsklada pri krovnem skladu oziroma z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije podsklada krovnega sklada, če je imetnik investicijske kupone podsklada pridobil z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega vzajemnega sklada za investicijske kupone podsklada v postopku oblikovanja krovnega sklada iz obstoječih vzajemnih skladov; c) unovčitvijo investicijskih kuponov podsklada pri krovnem skladu oziroma z izplačilom sorazmernega dela likvidacijske mase v primeru likvidacije podsklada krovnega sklada, če je imetnik investicijske kupone podsklada pridobil z zamenjavo investicijskih kuponov obstoječega podsklada krovnega sklada za investicijske kupone podsklada drugega krovnega sklada v postopku vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje; če so bili zamenjani investicijski kuponi prenosnega sklada, obstoječega vzajemnega sklada oziroma podsklada pridobljeni na način iz 3. točke drugega odstavka 96. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 24/12, 30/12, 40/12 – ZUJF, 75/12, 94/12, 96/13, 29/14 – odl. US, 50/14 in 23/15).

(5)Oprostitev iz prejšnjega odstavka velja pod pogojem, da družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, že na dan izvedbe združitve vzajemnih skladov, na dan oblikovanja krovnega sklada oziroma na dan vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje ter tudi ob vsakokratnem prehajanju imetnika investicijskih kuponov med podskladi krovnega sklada, razpolaga s podatki o tem, da je imetnik investicijske kupone pridobil na način iz prejšnjega odstavka.

(6)Če družba za upravljanje razpolaga s podatki o tem, da so bili investicijski kuponi pridobljeni na način iz četrtega odstavka tega člena, ne glede na določbo prvega odstavka tega člena ni zavezana razpolagati tudi s podatki o času pridobitve in nabavni vrednosti takih investicijskih kuponov.

(7)Zamenjavo investicijskih kuponov v okviru transakcij iz prvega odstavka tega člena, za katere davčni zavezanci uveljavljajo odlog ugotavljanja davčne obveznosti, družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, priglasi pri pristojnem davčnem organu. Priglasitev opravi za vse zavezance hkrati v 15 dneh od dneva izvedbe združitve vzajemnih skladov, od dneva oblikovanja krovnega sklada oziroma od dneva vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje. Družba za upravljanje ob priglasitvi transakcije iz prvega odstavka tega člena pristojnemu davčnemu organu predloži podatke o času pridobitve in nabavni vrednosti vseh enot prevzemnega sklada oziroma podsklada krovnega sklada, ki sta določena v skladu z drugim in tretjim odstavkom tega člena oziroma podatke iz četrtega, petega in šestega odstavka tega člena. Družba za upravljanje ob priglasitvi transakcije iz prvega odstavka tega člena pristojnemu davčnemu organu predloži tudi izjavo o tem, da bo na zahtevo davčnega organa, najpozneje v 30 dneh od prejema zahteve davčnemu organu dostavila podatke o transakcijah z enotami davčnih rezidentov Republike Slovenije. Obveznost iz prejšnjega stavka ne velja v primeru, če družba za upravljanje davčnemu organu avtomatično daje podatke o vseh pridobitvah, odsvojitvah in unovčitvah investicijskih kuponov po zakonu, ki ureja davčni postopek. Če družba za upravljanje navedenih podatkov in izjave ne posreduje, pristojni davčni organ izda odločbo o zavrnitvi odloga davčne obveznosti.

(8)Družba, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, zavezance najpozneje v roku 15 dni po zamenjavi pisno obvesti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti oziroma o oprostitvi iz četrtega odstavka tega člena.

(9)Pri transakcijah iz prvega odstavka tega člena družba za upravljanje, ki upravlja prevzemni sklad, krovni sklad oziroma krovna sklada, zavezancem pošlje vse podatke, ki so potrebni za ugotavljanje njihovih morebitnih davčnih obveznosti iz združitve vzajemnih skladov, oblikovanja krovnih skladov iz obstoječih vzajemnih skladov ali vključitve podskladov krovnega sklada v drugi krovni sklad iste družbe za upravljanje.

(10)Če v postopku združitve vzajemnih skladov iz točke a) prvega odstavka tega člena kot prevzemni sklad nastopa KNPVP države članice, ki se upravlja sam, se določbe tega člena, ki urejajo obveznosti družbe za upravljanje, smiselno uporabljajo za KNPVP.

(11)Za odsvojitev kapitala, za katero se lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti iz 3. točke drugega odstavka 100. člena ZDoh-2, se šteje tudi zamenjava investicijskega kupona enega razreda za investicijski kupon drugega razreda istega podsklada krovnega sklada iz navedene določbe zakona, ki ureja dohodnino.

(12)Za odsvojitev kapitala, za katero se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, lahko uveljavlja odlog ugotavljanja davčne obveznosti, se šteje tudi zamenjava enot KNPVP za enote drugih KNPVP v okviru združitev KNPVP, ki ni zajeto v prvem odstavku tega člena, če davčni zavezanec v 30 dneh od dneva izvedbe združitve zamenjavo enot priglasi pri pristojnemu davčnemu organu. Kadar se ugotavljanje davčne obveznosti odloži, se za čas pridobitve z zamenjavo pridobljene enote KNPVP šteje datum, ko so bile zamenjane enote pridobljene, v skladu s pravili določanja časa pridobitve kapitala po zakonu, ki ureja dohodnino. Kadar se ugotavljanje davčne obveznosti odloži, se za nabavno vrednost z zamenjavo pridobljene enote KNPVP šteje nabavna vrednost zamenjanih enot v času njihove pridobitve, v skladu s pravili določanja nabavne vrednosti kapitala po zakonu, ki ureja dohodnino. Ob priglasitvi transakcije davčni zavezanec pristojnemu davčnemu organu predloži podatke o času pridobitve in nabavni vrednosti vseh zamenjanih in na novo pridobljenih enot. Ne glede na prvi stavek tega odstavka lahko priglasitev zamenjave enot pri pristojnem davčnem organu za vse zavezance, ki so zamenjane enote sklada pridobili prek osebe, ki kot edini pooblaščenec družbe za upravljanje države članice iz 128. člena tega zakona v Republiki Sloveniji opravlja posamezne storitve oziroma posle upravljanja investicijskih skladov, opravi hkrati ta oseba, in sicer v 15 dneh od dneva izvedbe združitve, če se tako odloči in o svoji odločitvi obvesti zavezance in pristojni davčni organ najpozneje do dne izvedbe združitve. Ta oseba zavezance najpozneje v roku 15 dni po zamenjavi pisno obvesti o odložitvi ugotavljanja davčne obveznosti. Minister, pristojen za finance, predpiše podrobnejše določbe glede vrste, oblike in načina dajanja podatkov v okviru priglasitve.

Določbe 277. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13 – ZSVarPre-C, 101/13 – ZIPRS1415, 44/14 – ORZPIZ206, 85/14 – ZUJF-B in 95/14 – ZUJF-C) se v zvezi s posli z vrednostnimi papirji, ki jih izda Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije, instrumenti denarnega trga in denarnimi depoziti, ki jih za račun pokojninskega sklada sklepa upravljavec povezan z Republiko Slovenijo, začnejo uporabljati 1. januarja 2019.

(1)Agencija v devetih mesecih od uveljavitve tega zakona izda splošne akte, potrebne za izvajanje tega zakona.

(2)Do uveljavitve splošnih aktov iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo splošni akti, izdani na podlagi ZISDU-2, v kolikor niso v nasprotju s tem zakonom.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:

1.      Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 77/11, 10/12 – ZPre-1C, 55/12 in 96/12 – ZPIZ-2),

2.      Sklep o poslovanju družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 33/12),

3.      Sklep o kapitalu družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 33/12),

4.      Sklep o dokumentaciji za izdajo dovoljenj oziroma soglasij družbi za upravljanje, družbi za upravljanje države članice in družbi za upravljanje tretje države (Uradni list RS, št. 33/12),

5.      Sklep o skrbnosti članov uprave in članov nadzornega sveta družbe za upravljanje in dokumentaciji o izpolnjevanju pogojev za opravljanje funkcije člana uprave družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 33/12),

6.      Sklep o imetnikih kvalificiranih deležev družb za upravljanje (Uradni list RS, št. 33/12),

7.      Sklep o prenosu opravljanja storitev oziroma poslov (Uradni list RS, št. 33/12),

8.      Sklep o računovodskih izkazih in analitičnem kontnem načrtu družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 43/12),

9.      Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila družbe za upravljanje (Uradni list RS, št. 54/12),

10.   Sklep o naložbah investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12 in 76/12),

11.   Sklep o tipih in vrstah investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 33/12),

12.   Sklep o upravljanju tveganj investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12),

13.   Sklep o tehnikah upravljanja sredstev investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12),

14.   Sklep o merilih za določitev pomembnega vpliva na upravljanje izdajatelja (Uradni list RS, št. 33/12),

15.   Sklep o objavah in neposrednem obveščanju imetnikov enot (Uradni list RS, št. 33/12 in 8/13),

16.   Sklep o poročanju družbe za upravljanje, družbe za upravljanje države članice in podružnice družbe za upravljanje tretje države (Uradni list RS, št. 33/12 in 7/14),

17.   Sklep o pravilih upravljanja in prospektu odprtega investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12),

18.   Sklep o izjemah pri izdaji dovoljenja za objavo prospekta odprtega investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 33/12),

19.   Sklep o statutu investicijske družbe (Uradni list RS, št. 33/12),

20.   Sklep o podrobnejši vsebini poziva za vpis in vplačilo delnic investicijske družbe (Uradni list RS, št. 33/12),

21.   Sklep o letnem in polletnem poročilu investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 43/12),

22.   Sklep o revizijskem pregledu letnega poročila investicijskega sklada (Uradni list RS, št. 54/12),

23.   Sklep o izračunu čiste vrednosti sredstev in vrednosti enote premoženja vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 33/12),

24.   Sklep o celotnih stroških poslovanja vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 33/12),

25.   Sklep o vplačilih in izplačilih investicijskih kuponov s prenosljivimi vrednostnimi papirji (Uradni list RS, št. 33/12),

26.   Sklep o trgovanju z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada na organiziranem trgu (Uradni list RS, št. 33/12),

27.   Sklep o razdelitvi ali zadržanju čistega dobička oziroma prihodkov vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 33/12),

28.   Sklep o načinu zamenjave investicijskih kuponov prenosnega vzajemnega sklada za investicijske kupone prevzemnega vzajemnega sklada (Uradni list RS, št. 33/12),

29.   Sklep o začasni zaustavitvi odkupa oziroma uvedbi delnega odkupa investicijskih kuponov vzajemnega sklada(Uradni list RS, št. 33/12),

30.   Sklep o centralnem in napajalnem skladu (Uradni list RS, št. 54/12),

31.   Sklep o načinu in pogojih za trženje enot investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 33/12),

32.   Sklep o preizkusu znanja s področja trženja enot premoženja enot investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 33/12 in 76/12),

33.   Sklep o poročanju skrbnika (Uradni list RS, št. 33/12 in 69/12),

34.   Sklep o pogodbi o opravljanju skrbniških storitev, katere pogodbena stranka je družba za upravljanje države članice (Uradni list RS, št. 33/12).

Vsi postopki Agencije, ki so bili začeti pred uveljavitvijo tega zakona, se dokončajo po aktih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.