Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3B)

V Zakonu o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 31/15 in 81/15; v nadaljnjem besedilu: ZISDU-3) se v prvem odstavku 2. člena 1. točka spremeni tako, da se glasi: »1. Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L št. 302 z dne 17. 11. 2009, str. 32), zadnjič spremenjena z Direktivo 2014/91/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o spremembi Direktive 2009/65/ES o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kar zadeva funkcije depozitarja, plačne politike in sankcije (UL L št. 257 z dne 28. 8. 2014, str. 186), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2009/65/ES);«. V drugem odstavku se pika na koncu 4. točke nadomesti s podpičjem in doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/438 z dne 17. decembra 2015 o dopolnitvi Direktive 2009/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi depozitarjev (UL L št. 78 z dne 24. 3. 2016, str. 11; v nadaljnjem besedilu: Uredba 438/2016/EU).«.

V drugem odstavku 3. člena se v 1. točki besedilo »kreditna institucija in ožji družinski član« nadomesti z besedilom »banka države članice in banka tretje države«. V 2. točki se besedilo spremeni tako, da se glasi: » Direktiva 2004/39/ES, investicijsko podjetje, borznoposredniška družba, centralna depotna družba, upravljavec organiziranega trga, finančni posrednik, organizirani trg in finančni instrument imajo enak pomen kot v Zakonu o trgu finančnih instrumentov (Uradni list RS, št. 108/10 – uradno prečiščeno besedilo, 78/11, 55/12, 105/12 – ZBan-1J, 63/13 – ZS-K, 30/16 in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZTFI);«. Na koncu 4. točke se pika nadomesti s podpičjem, za njo pa se doda nova 5. točka, ki se glasi: »5. kreditna institucija ima enak pomen kot v Uredbi (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L št. 176 z dne 27. 6. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2016/1014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o spremembi Uredbe (EU) št. 575/2013 glede izjem za trgovce z blagom (UL L št. 171 z dne 29. 6. 2016, str. 153).«.

V šestem odstavku 5. člena se črta beseda »ne«. Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki ga nadzira Agencija in ki je organiziran kot ločeno premoženje, v primeru začetka stečajnega postopka nad upravljavcem, šteje za premoženje vlagateljev. Če ta ali drug zakon ne določa, da se v primeru stečaja upravljavca investicijskega sklada, opravi prisilni prenos upravljanja investicijskega sklada, se v stečajnem postopku sredstva takega investicijskega sklada razdelijo med vlagatelje v ta investicijski sklad v skladu s pravili, ki veljajo za odkup ali izplačilo enot investicijskega sklada.«.

Za drugim odstavkom 19. člena se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ožji družinski član pomeni osebo, ki je v razmerju do druge osebe: – njen zakonec ali zunajzakonski partner, – otrok ali posvojenec te osebe ali osebe iz prejšnje alineje, ali – oseba, ki ji je dodeljena v skrbništvo.«. Dosedanja tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

Za petim odstavkom 32. člena se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Ne glede na prvi odstavek 40. člena Zakona o upravljavcih alternativnih investicijskih skladov (Uradni list RS, št. 32/15; v nadaljnjem besedilu: ZUAIS) Agencija v register iz 39. člena ZUAIS vpiše družbo za upravljanje na podlagi obvestila, da družba za upravljanje opravlja storitve iz četrtega odstavka tega člena. Obvestilo vsebuje podatke iz 5. in 6. točke drugega odstavka 40. člena ZUAIS. Družba za upravljanje obvestilo posreduje v roku 30 dni od začetka upravljanja AIS.«.

Za šestim odstavkom 33. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Če družba za upravljanje opravlja tudi storitve iz četrtega odstavka 32. člena tega zakona, se v vrednost premoženja v upravljanju iz drugega odstavka tega člena šteje tudi premoženje, ki ga družba za upravljanje upravlja za račun AIS na podlagi zakona, ki ureja upravljavce alternativnih investicijskih skladov.«.

V 48. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(obvestila v zvezi s kvalificiranimi deleži)«. Doda se nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) Če so družbi za upravljanje znane spremembe okoliščin, zaradi katerih se delež posameznega delničarja spremeni tako, da: 1. preseže mejo kvalificiranega deleža oziroma se njegov delež zmanjša tako, da ne dosega več kvalificiranega deleža, ali 2. preseže zgornjo mejo razpona oziroma pade pod spodnjo mejo razpona kvalificiranega deleža, za katerega je kvalificiranemu imetniku že izdano dovoljenje za kvalificiran delež, o tem nemudoma obvesti Agencijo.«. Dosedanji prvi do tretji odstavek postanejo drugi do četrti odstavek.

Za 73. členom se dodajo novi 73.a, 73.b, 73.c in 73.č člen, ki se glasijo:

(1)Družba za upravljanje vzpostavi in izvaja sistem prejemkov, ki vključuje politike in prakse prejemkov, ki so združljive z ustreznim in učinkovitim upravljanjem tveganj ter tako upravljanje tveganj tudi spodbujajo, hkrati pa ne spodbujajo prevzemanja tveganj, ki niso skladna s stopnjo tveganosti investicijskega sklada oziroma pravili upravljanja ali statutom investicijskega sklada ter ne ovirajo družbe za upravljanje pri ravnanju v najboljšem interesu investicijskega sklada.

(2)Politike in prakse prejemkov iz prejšnjega odstavka se nanašajo na stalne in variabilne sestavine prejemkov in veljajo za kategorije zaposlenih s posebno naravo dela.

(3)Zaposleni s posebno naravo dela so zaposleni, ki s svojimi delovnimi nalogami in dejanji lahko pomembno vplivajo na profil tveganosti družbe za upravljanje oziroma investicijskega sklada, ki ga upravlja, ter obsegajo zlasti naslednje kategorije zaposlenih: 1. višje vodstvo, 2. zaposlene v notranjih kontrolah, 3. neposredne prevzemnike tveganj in 4. druge zaposlene, katerih celotni prejemki, vključno s posebnimi pokojninskimi ugodnostmi, so po višini enaki ali višji od prejemkov višjega vodstva ali neposrednih prevzemnikov tveganj.

(4)Višje vodstvo iz 1. točke prejšnjega odstavka pomeni osebo oziroma osebe, ki efektivno vodijo poslovanje družbe za upravljanje, in člane uprave ter nadzornega sveta družbe za upravljanje.

(5)Neposredni prevzemniki tveganj iz 3. točke tretjega odstavka tega člena so zaposleni, ki imajo posamično ali skupaj kot člani skupine zaradi svoje poklicne dejavnosti ključen vpliv na tveganost družbe za upravljanje oziroma investicijskih skladov, ki jih družba za upravljanje upravlja.

(6)Prejemki po tem členu vključujejo vse oblike neposrednih ali posrednih finančnih in nefinančnih plačil ter ugodnosti, do katerih so upravičeni zaposleni s posebno naravo dela na podlagi sklenjenih pogodb z družbo za upravljanje, vključno z diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi.

(7)Politiko prejemkov družbe za upravljanje sprejme nadzorni svet. Nadzorni svet tudi najmanj enkrat letno preveri njeno ustreznost.

(8)Za uveljavitev politike prejemkov je odgovorno poslovodstvo družbe za upravljanje.

(9)Družba za upravljanje najmanj enkrat letno izvede celovit in neodvisen notranji pregled skladnosti prakse prejemkov s politikami prejemkov družbe za upravljanje.

(10)Agencija podrobneje predpiše potrebne lastnosti politike prejemkov.

(11)Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena v družbi za upravljanje, ki se v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11 – ORZPPOGD4 in 23/14 – ZDIJZ-C; v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD) šteje za družbo za upravljanje v večinski lasti Republike Slovenije ali samoupravne lokalne skupnosti, ne smejo preseči prejemkov, ki jih določa ZPPOGD. Pri izplačilu teh prejemkov se ne uporablja peta alineja prvega odstavka 4. člena ZPPOGD, ki prepoveduje plačila direktorjev z delnicami ali njihovo sodelovanje v delniških shemah.

(12)Prejemki, ki se izplačajo zaposlenim iz tretjega odstavka tega člena, se lahko izplačajo tudi z enotami investicijskega sklada.

(1)Družba za upravljanje pri vzpostavljanju in izvajanju politik prejemkov upošteva naslednja načela: 1. politika prejemkov je združljiva s preudarnim in učinkovitim upravljanjem tveganj in tako upravljanje tveganj tudi spodbuja, pri čemer ne spodbuja izpostavljanja tveganjem, ki niso skladna s stopnjo tveganosti, pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada, ki ga upravlja družba za upravljanje; 2. politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi družbe za upravljanje, značilnostmi investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, ter interesi vlagateljev v te investicijske sklade in vključuje ukrepe za preprečevanje nasprotja interesov; 3. zaposleni v notranjih kontrolah prejemajo prejemke glede na doseganje ciljev, povezanih z njihovimi funkcijami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki jih nadzirajo; 4. če je višina prejemka odvisna od uspešnosti, mora ocena uspešnosti temeljiti na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in njegove poslovno-organizacijske enote ali relevantnih investicijskih skladov in z njimi povezanih tveganj in tudi splošnem poslovnem rezultatu družbe za upravljanje, pri čemer se pri oceni uspešnosti posameznika upošteva tako finančna kot nefinančna merila; 5. ocena uspešnosti mora odražati uspešnost v večletnem obdobju, katerega dolžina je, upoštevaje naložbena tveganja investicijskega sklada, primerna glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, plačilo sestavin prejemka, vezanih na uspešnost posameznika, pa je porazdeljeno skozi celotno obdobje, na katerega se nanaša ocena uspešnosti; 6. zajamčen variabilni prejemek je izjemoma dovoljen samo pri novozaposlenih, in sicer zgolj v prvem letu njihove zaposlitve; 7. stalne in variabilne sestavine prejemka morajo biti primerno uravnotežene, pri čemer stalna sestavina predstavlja dovolj visok delež celotnega prejemka posameznika, da je mogoča popolna prilagodljivost variabilne sestavine prejemka, vključujoč določitev prejemka brez variabilne sestavine; 8. plačila zaposlenemu v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe o zaposlitvi morajo odražati njegovo uspešnost skozi čas in ne smejo nagrajevati posameznikovih neuspehov; 9. ocenjevanje uspešnosti, na podlagi katere se izračunajo variabilne sestavine prejemka ali celotna masa variabilnih sestavin prejemka, upošteva vse vrste trenutnih in prihodnjih tveganj ter predstavlja podlago za morebitno prilagoditev variabilnega prejemka tveganjem; 10. upoštevaje obliko investicijskega sklada in njegova pravila upravljanja ali statut mora biti znaten delež, v vsakem primeru pa najmanj 50 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, sestavljen iz enot investicijskega sklada oziroma enakovrednih lastniških deležev ali na deleže vezanih instrumentov ali enakovrednih negotovinskih instrumentov; navedeni pogoj ne velja, če premoženje investicijskih skladov, ki jih upravlja družba za upravljanje, znaša manj kot 50 odstotkov skupnega premoženja v upravljanju družbe za upravljanje; 11. znaten delež, v vsakem primeru najmanj 40 odstotkov variabilne sestavine prejemka vsakega posameznika, mora biti odložen za obdobje, ki je primerno glede na priporočeno dobo varčevanja v posameznem investicijskem skladu, upoštevajoč značilnosti in velikost tveganj investicijskega sklada; to obdobje ne sme biti krajše od treh let, višina odloženega dela variabilnega prejemka pa se izračuna in zagotovi v skladu z načelom sorazmernosti; če je variabilna sestavina prejemka posameznika še posebej visoka, mora biti odloženih najmanj 60 odstotkov variabilne sestavine prejemka; 12. variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem iz prejšnje točke, se izplačajo ali dospejo v plačilo le, če je to vzdržno glede na finančno stanje družbe za upravljanje kot celote in upravičeno glede na uspešnost poslovne enote, investicijskih skladov in posameznika; če je finančno stanje družbe za upravljanje slabo oziroma ta posluje z izgubo ali relevantni investicijski sklad posluje slabše od pričakovanj, družba za upravljanje izvede naknadno prilagoditev variabilnega dela prejemkov tveganjem in uspešnosti ter občutno zniža skupne variabilne prejemke, kar izvede tako z znižanjem tekočih izplačil variabilnih prejemkov kot z znižanjem že izplačanih variabilnih prejemkov z uporabo malusov in dogovorov o vračilu prejemkov; 13. politika družbe za upravljanje v zvezi z upokojevanjem zaposlenih mora biti usklajena s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi družbe za upravljanje ter poslovanjem investicijskih skladov, ki jih upravlja; če zaposleni prekine delovno razmerje z družbo za upravljanje pred upokojitvijo, se izplačilo pokojninskih ugodnosti odloži za pet let, šteto od dneva prekinitve delovnega razmerja, pokojninske ugodnosti pa se v tem času hranijo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka; pokojninske ugodnosti se lahko izplačajo samo v obliki instrumentov iz 10. točke tega odstavka, z obdobjem zadržanja pet let, šteto od dneva upokojitve; 14. vsak zaposleni s posebno naravo dela se zaveže, da zase ne bo uporabljal strategij varovanja pred tveganji ali se zavaroval v zvezi s prejemki in odgovornostjo z namenom poseganja v učinke prilagoditve njegovega variabilnega prejemka tveganjem; 15. variabilni prejemki ne smejo biti izplačani na način, ki bi omogočal izogibanje pogojem, ki jih v zvezi z variabilnimi prejemki določa ta zakon.

(2)Družba za upravljanje upošteva načela iz prejšnjega odstavka na način in v obsegu, ki ustreza njeni velikosti, notranji organiziranosti ter lastnostim, obsegu in zapletenosti dejavnosti, ki jih opravlja.

(1)Pomembna družba za upravljanje mora vzpostaviti komisijo za prejemke.

(2)Agencija opredeli pomembno družbo za upravljanje na podlagi tega zakona. Agencija opredeli podrobnejša merila za določitev pomembne družbe za upravljanje iz prejšnjega stavka, pri čemer upošteva: 1. velikost družbe za upravljanje ali velikosti investicijskih skladov, ki jih upravlja, 2. lastnosti notranje organizacije in 3. vrste, obseg in kompleksnost poslov, ki jih opravlja.

(3)Komisija iz prvega odstavka tega člena ima predsednika in najmanj dva člana. Vsi člani komisije za prejemke so imenovani izmed članov nadzornega sveta družbe za upravljanje. Eden izmed članov komisije za prejemke je, če je v družbi imenovan, tudi predstavnik delavcev v nadzornem svetu.

(4)Komisija za prejemke je posvetovalno telo nadzornega sveta ter izvaja naslednje naloge: 1. podaja strokovne in neodvisne ocene politik prejemkov in njihove uporabe v praksi ter v zvezi s tem daje pobude za izboljšanje upravljanja tveganj družbe za upravljanje; 2. pripravlja predloge odločitev nadzornega sveta v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in upravljanje tveganj družbe za upravljanje ali posameznih investicijskih skladov; 3. nadzoruje prejemke višjega vodstva, ki opravlja funkcije upravljanja tveganj in zagotavljanja skladnosti poslovanja družbe za upravljanje.

(5)Pri pripravi odločitev iz prejšnjega odstavka komisija za prejemke upošteva dolgoročne interese imetnikov enot investicijskih skladov v upravljanju družbe za upravljanje, drugih zainteresiranih strani in javni interes.

(1)Družba za upravljanje vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah v družbi za upravljanje, ki omogoča zaposlenim v družbi za upravljanje, da prek neodvisnih in samostojnih poročevalskih linij interno poročajo o kršitvah predpisov in internih aktov družbe za upravljanje. Družba za upravljanje lahko za ta namen uporabi tudi sisteme, ki so vzpostavljeni v družbi za upravljanje v okviru neodvisnega organiziranega delovanja zaposlenih v družbi za upravljanje, če so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

(2)Sistem iz prejšnjega odstavka mora omogočati enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav zaposlenih ter vključevati jasno opredeljene postopke za sprejem in obravnavo prijav, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih.

(3)Družba za upravljanje lahko ob upoštevanju določb zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, pri obravnavi prijav iz prvega odstavka tega člena, vključno s poročanjem o ugotovitvah v zvezi s prejetimi prijavami in izvedenih aktivnostih, obdeluje osebne podatke osebe, ki je podala prijavo, in osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev. Družba za upravljanje zagotovi, da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo iz prvega odstavka tega člena, obravnavajo kot zaupni in teh podatkov ne sme razkriti brez soglasja oseb, ki so podale prijavo, razen kadar je razkritje identitete prijavitelja v skladu z zakonom nujna za izvedbo kazenskega postopka ali nadaljnjih sodnih postopkov.

(4)Družba za upravljanje zagotovi ukrepe, s katerimi se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neenake obravnave zaposlenih v družbi za upravljanje, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena, in ukrepe, s katerimi se odpravijo posledice povračilnih ukrepov, če je do neprimerne obravnave že prišlo.«.

V drugem odstavku 75. člena se beseda »upravljavlja« nadomesti z besedo »upravlja«.

V prvem odstavku 116. člena se beseda »predpisi« nadomesti z besedama »pravili ravnanja«.

V prvem odstavku 121. člena se beseda »predpisi« nadomesti z besedama »pravili ravnanja«.

V naslovu pododdelka 4.1.3. se črta beseda »odprtih«.

V petem odstavku 159. člena se za besedo »naložbe« dodata besedi »in sredstva«.

V 161. členu se za besedo »naložba« dodata besedi »ali sredstvo«.

V drugem odstavku 162. člena se v tretji alineji črta besedilo »če je njihov izdajatelj Republika Slovenija oziroma Banka Slovenije,«. V četrtem odstavku se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Ne glede na 2. točko prvega odstavka tega člena lahko družba za upravljanje sklepa s skrbnikom denarne depozite, posle nakupa ali prodaje enot drugih investicijskih skladov, posle, katerih predmet so vrednostni papirji oziroma instrumenti denarnega trga oziroma izvedeni finančni instrumenti v postopku njihovega odkupa ali njihove prve prodaje kot jo opredeljuje ZTFI, če je njihov izdajatelj skrbnik pod pogojem, da:«.

V 164. členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(splošne določbe)«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Ne glede na določbe zakona, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilno prenehanje, se premoženje investicijskega sklada, ki je zaupano v hrambo skrbniku, v primeru začetka stečajnega postopka nad skrbnikom oziroma drugo osebo, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona, izloči iz premoženja skrbnika oziroma druge osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov.«.

Besedilo 165. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Skrbnik na podlagi pogodbe o opravljanju skrbniških storitev iz 173. člena tega zakona za račun investicijskega sklada: 1. hrani sredstva investicijskega sklada v skladu s 180. členom tega zakona; 2. spremlja denarne tokove investicijskega sklada; 3. zagotovi, da prodaja, izdaja, odkup, izplačilo in začasna oziroma delna zaustavitev ponovnega nakupa ali odkupa enot investicijskega sklada potekajo v skladu z določbami tega zakona in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada; 4. zagotovi, da se vrednost sredstev na enoto premoženja investicijskega sklada izračunava v skladu s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada; 5. izpolnjuje navodila družbe za upravljanje, razen če so v nasprotju s tem zakonom, predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada; 6. zagotavlja, da se plačila iz poslov s premoženjem investicijskega sklada izvedejo v običajnih poslovnih rokih; 7. zagotovi, da se prihodek investicijskega sklada uporabi v skladu s tem zakonom oziroma predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, kot tudi v skladu s pravili upravljanja oziroma statutom investicijskega sklada.

(2)Pri opravljanju skrbniških storitev iz prejšnjega odstavka skrbnik upošteva 3. do 14. člen Uredbe 438/2016/EU.«.

Prvi odstavek 166. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Skrbniške storitve iz prejšnjega člena lahko opravlja: 1. banka, ki je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje skrbniških storitev; 2. banka države članice, ki ima dovoljenje pristojnega organa države članice in podružnico v Republiki Sloveniji.«. Drugi odstavek se črta. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane drugi odstavek, se za besedo »banki« doda besedilo »iz 1. točke prejšnjega odstavka«. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

V 167. členu se v naslovu črta besedilo »evidenca kršitev in«. V drugem odstavku se za besedo »ugotovi« doda beseda »domnevno« in za besedo »aktivnosti« dodata besedi »oziroma opustitve«. Tretji in četrti odstavek se črtata. V dosedanjem petem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besedilo »drugega odstavka tega člena« nadomesti z besedama »prejšnjega odstavka«.

Besedilo 168. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Skrbnik je za opravljanje skrbniških storitev iz 2. do 7. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona upravičen do provizije, ki je določena v odstotku od povprečne letne čiste vrednosti sredstev investicijskega sklada.

(2)Za opravljanje storitev iz 1. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona, vključno z vnašanjem in izvrševanjem nalogov v zvezi s sredstvi investicijskega sklada v hrambi, je skrbnik upravičen do provizije in povrnitve lastnih stroškov. Poleg provizije in lastnih stroškov si skrbnik lahko povrne tudi stroške, ki so mu jih v zvezi s temi storitvami zaračunale osebe, na katere je prenesel storitev hrambe na podlagi drugega odstavka 172. člena tega zakona, in centralne depotne družbe.

(3)Skrbnik si iz sredstev investicijskega sklada poleg provizije in stroškov iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko povrne tudi stroške, ki mu nastanejo v zvezi s postopki iz tretjega odstavka 163. člena in tretjega odstavka 170. člena tega zakona.

(4)Višina provizije za opravljanje skrbniških storitev iz prvega in drugega odstavka tega člena, vrste stroškov, ki si jih skrbnik lahko povrne iz sredstev investicijskega sklada, obdobja in roki, v katerih se ti izplačujejo, se razkrijejo v pravilih upravljanja ali statutu investicijskega sklada.

(5)Skrbnik je upravičen tudi do povračila vseh stroškov, penalov in obresti ter drugih dajatev, ki jih je utrpel pri izvajanju skrbniških storitev in so bile posledica opustitve ali nepravočasnih aktivnosti družbe za upravljanje ali njenega pooblaščenca. Stroške iz prejšnjega stavka skrbniku povrne družba za upravljanje.«.

Besedilo 169. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Skrbnik je investicijskemu skladu in imetnikom enot investicijskega sklada odgovoren za: 1. izgubo finančnih instrumentov, kot je opredeljena v 18. členu Uredbe 438/2016/EU, ki jih ima v skrbništvu v skladu s prvim odstavkom 180. člena tega zakona in ki jo je povzročil sam, oziroma izgubo finančnih instrumentov, ki jih ima v skrbništvu druga oseba, na katero je v skladu s 172. členom tega zakona prenesel opravljanje nalog skrbniških storitev, in 2. vsako škodo, ki jo imetniki enot investicijskega sklada utrpijo zaradi njegove malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja obveznosti, kot jih določa ta zakon ali drug predpis, ki ureja poslovanje skrbnika.

(2)Ob izgubi finančnega instrumenta iz 1. točke prejšnjega odstavka skrbnik investicijskemu skladu oziroma družbi za upravljanje, ki deluje za račun investicijskega sklada, takoj ko je to mogoče, vrne enak finančni instrument ali mu povrne denarni znesek, ki ustreza vrednosti finančnega instrumenta.

(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena skrbnik ni odgovoren, če lahko dokaže, da je izguba iz 1. točke prvega odstavka tega člena nastala zaradi zunanjega dogodka, na katerega ni imel vpliva in katerega posledic kljub vsem razumnim prizadevanjem skrbnika ne bi bilo mogoče preprečiti, kot je to opredeljeno v 19. členu Uredbe 438/2016/EU.

(4)Prenos skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona ne vpliva na odgovornost skrbnika v skladu s tem členom.

(5)Tožbo za povrnitev škode iz prvega odstavka tega člena lahko vloži imetnik enot investicijskega sklada sam ali prek družbe za upravljanje, če to ne vodi v podvajanje zahtevkov ali neenako obravnavo imetnikov enot investicijskega sklada.

(6)Odgovornosti skrbnika, ob upoštevanju tretjega odstavka tega člena, ni mogoče pogodbeno omejiti ali izključiti, morebitna tovrstna pogodba pa je nična.«.

Prvi odstavek 170. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Družba za upravljanje in skrbnik pri opravljanju svojih nalog delujeta pošteno, pravično, strokovno in neodvisno ter v interesu investicijskih skladov in vlagateljev v investicijske sklade.«. Za prvim odstavkom se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Skrbnik ne sme izvajati aktivnosti v zvezi z investicijskimi skladi oziroma družbo za upravljanje, ki deluje za račun investicijskega sklada, ki lahko povzročijo nasprotje interesov med investicijskim skladom, vlagatelji v investicijski sklad, družbo za upravljanje, ki upravlja investicijski sklad, in skrbnikom samim, razen če je funkcionalno in hierarhično ločil opravljanje skrbniških storitev od drugih morebitnih konfliktnih nalog ter ima vzpostavljene ustrezne postopke za ugotavljanje, obvladovanje, spremljanje in razkrivanje nasprotij interesov, pri čemer upošteva določbe 4. poglavja Uredbe 438/2016/EU.«. Dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek.

Besedilo 172. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Skrbnik nalog iz 2. do 7. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona, ki jih opravlja v okviru opravljanja skrbniških storitev, ne sme prenesti na drugo osebo.

(2)Skrbnik lahko nalogo iz 1. točke prvega odstavka 165. člena tega zakona prenese na drugo osebo, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. namen prenosa ne sme biti izogibanje določbam tega zakona; 2. skrbnik utemelji, da je prenos potreben iz objektivnih razlogov; 3. skrbnik ravna strokovno, skrbno in vestno pri izbiri in imenovanju osebe, na katero bo prenesel opravljanje nekaterih nalog, izbrano osebo strokovno, skrbno in vestno redno pregleduje ter spremlja njeno poslovanje in ureditev, ki jo ima ta oseba vzpostavljeno za opravljanje prenesenih nalog, kot je določeno v 15. členu Uredbe 438/2016/EU.

(3)Druga oseba, na katero je skrbnik prenesel naloge iz 1. točke prvega odstavka 165. člena, med opravljanjem prenesenih nalog ves čas izpolnjuje naslednje pogoje: 1. ima organizacijsko strukturo in strokovno znanje, ki sta primerna z vidika lastnosti in kompleksnosti sredstev investicijskega sklada ali družbe za upravljanje, ki deluje v imenu investicijskega sklada; 2. za opravljanje nalog iz prvega odstavka 180. člena tega zakona: a) veljajo pravila in nadzor varnega in skrbnega poslovanja, vključno z zahtevanim minimalnim kapitalom; b) redna zunanja revizija preverja ali ima oseba, na katero so prenesene naloge, v posesti finančne instrumente, za katere opravlja storitve iz prvega odstavka 180. člena tega zakona; 3. sredstva strank skrbnika ločuje od svojih sredstev in sredstev skrbnika tako, da je v vsakem trenutku jasno razvidna njihova pripadnost določeni stranki skrbnika, kot to določa 16. člen Uredbe 438/2016/EU; 4. da je v primeru insolventnosti osebe, na katero je bilo preneseno opravljanje posameznih skrbniških storitev, premoženje investicijskega sklada izločeno iz drugega premoženja te osebe in ni na voljo za poplačilo drugih upnikov; 5. se za njo smiselno uporablja tretji odstavek 164. člena, prvi in drugi odstavek 170. člena, 173. člen, prvi do peti odstavek 180. člena in 181. člen tega zakona.

(4)Ne glede na podtočko a) 2. točke prejšnjega odstavka lahko skrbnik, če zakonodaja tretje države zahteva, da so določeni finančni instrumenti zaupani v skrbništvo osebi iz te države, pri čemer pa nobena oseba ne izpolnjuje pogojev iz podtočke a) 2. točke prejšnjega odstavka, prenese svoje naloge tudi na tako osebo, vendar največ v obsegu, ki ga zahteva zakonodaja tretje države, in samo dokler ne obstaja druga oseba, ki izpolnjuje pogoje iz podtočke a) 2. točke prejšnjega odstavka, in če: 1. so vlagatelji pred vložitvijo sredstev v investicijski sklad ustrezno obveščeni, da bo zaradi zakonodajnih omejitev tretje države in upravičenih okoliščin, potreben prenos skrbniških storitev na tako osebo, in 2. je družba za upravljanje dala skrbniku izrecno navodilo, da se finančni instrumenti dajo v skrbništvo taki osebi.

(5)Oseba, na katero je skrbnik prenesel naloge skrbniških storitev, te naloge lahko prenese na tretjo osebo, če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena, pri čemer se smiselno uporabljata prvi in četrti odstavek 169. člena tega zakona.

(6)Uporaba storitev poravnalnih sistemov za poravnavo borznih poslov z vrednostnimi papirji v državah članicah in uporaba storitev primerljivih sistemov v tretjih državah se ne štejeta za prenos skrbniških storitev.«.

Besedilo 173. člena se spremeni tako, da se glasi: »Družba za upravljanje za račun investicijskega sklada, ki ga upravlja, s skrbnikom sklene pisno pogodbo o opravljanju skrbniških storitev. Pogodba o opravljanju skrbniških storitev vsebuje najmanj sestavine iz 2. člena Uredbe 438/2016/EU. V Pogodbi o opravljanju skrbniških storitev se uredi izmenjava informacij, ki jih skrbnik potrebuje za opravljanje svojih nalog v skladu s tem zakonom in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje skrbnika.«.

V drugem odstavku 174. člena se črtata vejica in besedilo »ki v primeru družbe za upravljanje države članice vsebuje obvezne sestavine iz 175. člena tega zakona«. V tretjem odstavku se v 1. točki za besedo »zakonom« doda besedilo »in drugimi predpisi, ki urejajo poslovanje skrbnika«.

175. in 176. člen se črtata.

V šestem odstavku 177. člena se beseda »posebne« nadomesti z besedo »denarne«.

V naslovu oddelka 6.4. se črta besedilo »od premoženja družbe za upravljanje in od premoženja skrbnika«.

179. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Vsak investicijski sklad ima en denarni račun ali več denarnih računov, ki so lahko odprti v njegovem imenu ali jih zanj v svojem imenu in za račun investicijskega sklada odpre družba za upravljanje ali z njenim soglasjem skrbnik investicijskega sklada pri: 1. Banki Slovenije; 2. banki s sedežem v Republiki Sloveniji; 3. banki države članice; 4. banki tretje države.

(2)Skrbnik zagotovi, da so denarna sredstva iz naslova vplačil enot investicijskega sklada, vplačana s strani vlagatelja ali v imenu in za račun vlagatelja, prejeta in poknjižena na denarnih računih investicijskega sklada iz prejšnjega odstavka.

(3)Skrbnik zagotovi, da se denarni računi investicijskega sklada vodijo v skladu z načeli varstva denarnih sredstev strank kot jih določa sklep, ki ureja pogoje za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe.

(4)Če denarni račun investicijskega sklada odpre skrbnik investicijskega sklada v svojem imenu in za račun investicijskega sklada, na tem računu ne smejo biti poknjižena denarna sredstva skrbnika oziroma druge osebe iz 1. do 4. točke prvega odstavka tega člena.«.

180. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Finančne instrumente investicijskega sklada, ki jih je mogoče evidentirati na računu finančnih instrumentov, ki je odprt pri skrbniku, in finančne instrumente, ki so bili izdani kot pisne listine, ima skrbnik v skrbništvu v skladu s 13. členom Uredbe 438/2016/EU.

(2)Finančni instrumenti iz prejšnjega odstavka se evidentirajo na ločenih računih, odprtih v imenu investicijskega sklada ali družbe za upravljanje za račun investicijskega sklada, v skladu z načeli varstva finančnih instrumentov strank kot jih določa sklep, ki ureja pogoje za opravljanje investicijskih in drugih storitev za borznoposredniške družbe, tako da je v vsakem trenutku razvidno, da ti finančni instrumenti pripadajo določenemu investicijskemu skladu.

(3)Skrbnik za sredstva, ki jih nima v skrbništvu preveri, ali so v lasti investicijskega sklada ali družbe za upravljanje za račun investicijskega sklada v skladu s 14. členom Uredbe 438/2016/EU.

(4)Za preverjanje lastništva iz prejšnjega odstavka družba za upravljanje predloži skrbniku ustrezno dokumentacijo in informacije, razen če skrbnik te informacije lahko pridobi iz drugih evidenc.

(5)Skrbnik vodi in redno posodablja evidenco sredstev v lasti investicijskega sklada ali družbe za upravljanje za račun investicijskega sklada.

(6)Skrbnik družbi za upravljanje redno zagotavlja popis vseh sredstev investicijskega sklada.«.

181. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Skrbnik oziroma oseba, na katero je skrbnik prenesel opravljanje posameznih skrbniških storitev na podlagi 172. člena tega zakona, sredstev iz prvega odstavka prejšnjega člena ne sme ponovno uporabiti za lasten račun, pri čemer pojem ponovna uporaba pomeni kakršen koli posel s sredstvi v skrbništvu, zlasti prenos, zastavo, prodajo in posojanje.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko skrbnik premoženje investicijskega sklada, ki ga ima v skrbništvu, ponovno uporabi, če so izpolnjeni naslednji pogoji: 1. ponovna uporaba je izvršena za račun investicijskega sklada; 2. navodila za ponovno uporabo je v imenu investicijskega sklada izdala družba za upravljanje; 3. ponovna uporaba sredstev je v korist investicijskega sklada in je v interesu imetnikov enot investicijskega sklada; 4. posel je zavarovan s prvovrstnimi in likvidnimi sredstvi, ki jih investicijski sklad prejme pri prenosu lastninske pravice.

(3)Tržna vrednost zavarovanja iz 4. točke prejšnjega odstavka mora biti v vsakem trenutku najmanj enaka tržni vednosti ponovno uporabljanih sredstev, povečani za ustrezno premijo.«.

182. člen se črta.

Za prvim odstavkom 196. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Prospekt vsebuje tudi: 1. podroben opis politike prejemkov, ki obsega najmanj opis postopka izračunavanja prejemkov, navedbo oseb odgovornih za nagrajevanje in sestavo komisije za prejemke, če obstaja, ali 2. kratek opis politike prejemkov z izjavo, da so podrobnosti politike prejemkov, ki obsega najmanj opis postopka izračunavanja prejemkov, navedbo oseb, odgovornih za nagrajevanje in sestavo komisije za prejemke, če obstaja, na voljo na spletnih straneh družbe za upravljanje, vključno s spletnim naslovom na katerem so dosegljive podrobnosti politike prejemkov, in 3. navedbo, da družba za upravljanje vlagatelju na njegovo zahtevo izroči brezplačni tiskani izvod.«. Dosedanji drugi do šesti odstavek postanejo tretji do sedmi odstavek.

V prvem odstavku 201. člena se v 1. točki beseda »in« nadomesti z vejico, za besedo »upravljanje« pa se doda besedilo »in njunega pristojnega organa«. Za 6. točko se doda nova 7. točka, ki se glasi: »7. navedbo spletne strani, na kateri so na voljo informacije iz 2. točke drugega odstavka 196. člena tega zakona, in navedbo, da je vlagatelju na njegovo zahtevo zagotovljen brezplačni izvod v tiskani obliki.«.

Za prvim odstavkom 205. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Družba za upravljanje v letno poročilo investicijskega sklada vključi tudi podatke o prejemkih družbe za upravljanje, in sicer: 1. podatek o skupaj izplačanih prejemkih zaposlenim v poslovnem letu izplačanih s strani družbe za upravljanje, razdeljen na stalne in variabilne prejemke, število upravičencev teh prejemkov in če je relevantno vse zneske, ki jih je neposredno izplačal sam investicijski sklad, vključno s provizijo za uspešnost; 2. podatek o skupaj izplačanih prejemkih v poslovnem letu, razdeljen na znesek, izplačan višjemu vodstvu, in znesek, izplačan neposrednim prevzemnikom tveganj; 3. opis postopka izračuna izplačanih prejemkov; 4. rezultat pregledov iz sedmega in devetega odstavka 73.a člena tega zakona, vključno z navedbo nepravilnosti; 5. bistvene spremembe v sprejeti plačni politiki.«. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta tretji in četrti odstavek. Dosedanji četrti odstavek se črta.

V četrtem odstavku 217. člena se besedilo »Ne glede na prejšnji odstavek se v« nadomesti z besedo »V«, za besedilom »KNPVP države članice« pa se doda beseda »se«.

Besedilo 225. člena se spremeni tako, da se glasi: »Družba za upravljanje s pravili upravljanja investicijskega sklada znotraj vsakega meseca določi najmanj dve obračunski obdobji za izračun čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada, pri čemer je najkrajše obračunsko obdobje delovni dan.«.

V devetem odstavku 227. člena se besedilo »iz 3.5.« nadomesti z besedilom »iz 3.4.«. V enajstem odstavku se besedilo »ali osebe z javnimi pooblastili« nadomesti z besedilom »in na podlagi pravnih poslov, sklenjenih v obliki notarskega zapisa, ki jih s splošnim aktom opredeli Agencija«.

V šestem odstavku 231. člena se črta beseda »poseben«. Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določajo, da si družba za upravljanje pridružuje pravico do zavrnitve vplačila oziroma omejitve pristopa ali druge transakcije določenim kategorijam vlagateljev. Pravila upravljanja vzajemnega sklada lahko določajo, da družba za upravljanje kadar koli ponovno odkupi enote premoženja imetnikom, ki so jih pridobili v nasprotju s prejšnjim stavkom.«.

V prvem odstavku 232. člena se za besedo »obdobju« doda besedilo »do presečne ure obračunskega dne,«, besedilo »zadnji dan tega obračunskega obdobja« pa se nadomesti z besedama »obračunski dan«. V drugem odstavku se črta beseda »poseben«.

Za 232. členom se doda nov 232.a člen, ki se glasi:

(1)Ne glede na 229. do 232. člen tega zakona lahko pravila upravljanja investicijskega sklada določajo, da vlagatelj pridobi investicijski kupon investicijskega sklada na podlagi naročila za nakup.

(2)Investicijski kupon, izdan na podlagi naročila za nakup, se glasi na število enot premoženja, preračunanih po nakupni vrednosti enote premoženja, ki velja na zadnji dan obračunskega obdobja, v katerem je družba za upravljanje prejela naročilo.

(3)Vplačilo investicijskih kuponov iz naslova naročila za nakup se izvede najpozneje v treh delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja, v katerem je družba za upravljanje prejela naročilo za nakup investicijskih kuponov.

(4)Naročila za nakup investicijskega kupona, ki jih družba za upravljanje prejme v določenem obračunskem obdobju do presečne ure obračunskega dne, se preračunajo v število enot premoženja vzajemnega sklada po nakupni vrednosti premoženja vzajemnega sklada na ta obračunski dan.«.

V prvem odstavku 235. člena se za besedo »obdobju« doda besedilo »do presečne ure obračunskega dne,«, besedilo »zadnji dan tega obračunskega obdobja« pa se nadomesti z besedama »obračunski dan«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Družba za upravljanje imetniku izplača odkupno vrednost investicijskega kupona, izračunano po prejšnjem odstavku, v sedmih delovnih dneh po koncu obračunskega obdobja iz prejšnjega odstavka, razen če pravila upravljanja vzajemnega sklada določajo, da lahko družba za upravljanje v povezavi z izplačilom investicijskih kuponov zaradi čakanja na priliv iz prodaje premoženja, ki je daljši od sedmih delovnih dni, izplačilo investicijskega kupona izvede najpozneje naslednji delovni dan po prejemu priliva.«.

V prvem odstavku 244. člena se v 1. točki šesta alineja spremeni tako, da se glasi: »– pogoje, ki jih mora izpolnjevati finančni instrument, da se šteje za prenosljiv vrednostni papir oziroma instrument denarnega trga iz drugega odstavka 237. člena tega zakona.«.

V drugem odstavku 247. člena se v 2. točki črtata vejica in besedilo »razen če je do njihove povrnitve upravičen skrbnik«. Tretji odstavek se črta.

V devetem odstavku 253. člena se črta besedilo »in v 15. dneh vsakemu imetniku investicijskega kupona vzajemnega sklada posredovati obvestilo o teh spremembah«, za prvim stavkom pa se doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Če se spremembe pravil upravljanja nanašajo na naložbena pravila vzajemnega sklada ali na posredne in neposredne stroške, povezane z naložbo v vzajemni sklad, družba za upravljanje v 15 dneh po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada vsakemu imetniku investicijskega kupona vzajemnega sklada posreduje obvestilo o teh spremembah.«. Za devetim odstavkom se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »(10) Ne glede na prvi in deveti odstavek tega člena družbi za upravljanje ni treba pridobiti soglasja Agencije za spremembo pravil upravljanja vzajemnega sklada, objaviti informacije o spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada in imetnikom investicijskega kupna posredovati obvestila o spremembah, če se spremembe pravil upravljanja vzajemnega sklada nanašajo samo na sklice na objavo aktov v uradnih publikacijah.«. V dosedanjem desetem odstavku, ki postane enajsti odstavek, se besedi »prejšnjega odstavka« nadomestita z besedilom »devetega odstavka tega člena«.

V drugem odstavku 257. člena se v 3. točki številka »195« nadomesti s številko »197«.

V 290. členu se na koncu stavka pred piko doda besedilo »oziroma 312. člena tega zakona, če je prevzemni sklad podsklad krovnega sklada«.

305. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Družba za upravljanje lahko pri osebi iz prvega odstavka 179. člena tega zakona odpre denarne račune krovnega sklada, za katere veljajo določbe tega zakona o ločitvi premoženja.

(2)Družba za upravljanje lahko denarne račune krovnega sklada uporablja samo za sprejemanje denarnih vplačil vlagateljev, ki vključujejo dva ali več podskladov krovnega sklada.

(3)Družba za upravljanje denarna sredstva vlagateljev, prispela na denarne račune krovnega sklada, vsakodnevno razporeja na račune posameznih podskladov krovnega sklada, tako da je stanje denarnih sredstev na denarnih računih krovnega sklada na koncu obračunskega dne praviloma enako nič.«.

Za prvim odstavkom 309. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Poslovno leto podskladov krovnega sklada mora biti enako.«. Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.

V drugem odstavku 334. člena se beseda »Agencijo« nadomesti z besedilom »nadzorni organ centralnega sklada«.

Tretji odstavek 367. člena se črta. Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.

V petem odstavku 379. člena se črta beseda »posebni«.

Za tretjim odstavkom 448. člena se dodajo novi četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Če je za nadzor po tem zakonu to nujno potrebno, lahko sodišče na predlog Agencije izda odredbo za pridobitev podatkov na elektronskih napravah, ki jih družba za upravljanje hrani pri ponudniku storitev informacijske tehnologije, kot so zlasti storitev najema strežnika in storitve v oblaku (v nadaljnjem besedilu: elektronska naprava), če obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je katera koli oseba kršila določbe tega zakona tako, da je narava kršitve posebno huda zaradi višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, in je verjetno, da se bodo odkrili dokazi, ki so pomembni za postopek nadzora. Agencija mora izkazati tudi verjetnost, da elektronska naprava vsebuje elektronske podatke, ki so pomembni za postopek nadzora.

(5)Odredbo za preiskavo izda sodnik pri Okrožnem sodišču v Ljubljani najpozneje v 48 urah od prejema popolnega predloga Agencije. Predlog Agencije mora vsebovati: – opredelitev elektronskih naprav, ki jih je treba pregledati; – utemeljitev razlogov za pridobitev podatkov; – dokaze oziroma vsebine podatkov, ki se iščejo; – rok za izvedbo pridobitve podatkov; – navedbo okoliščin za uporabo preiskovalnega dejanja in način njegove izvršitve.

(6)Zadeve v postopku izdaje odredbe iz četrtega odstavka tega člena so nujne in sodišče o njih odloča prednostno.«.

V prvem odstavku 449. člena se 1. točka črta.

V prvem odstavku 452. člena se za besedo »upravljanje« doda besedilo »oziroma družba za upravljanje«. V drugem odstavku se za besedo »upravljanje« doda besedilo »oziroma družba za upravljanje«.

Za 454. členom se doda nov 454.a člen, ki se glasi:

(1)Agencija vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah, ki zaposlenim v družbah za upravljanje in skrbnikih omogoča, da ji posredujejo prijave o kršitvah in morebitnih kršitvah tega zakona in predpisov, izdanih na njegovi podlagi, ki se nanašajo na družbo za upravljanje oziroma skrbnika.

(2)Agencija v zvezi s sistemom obveščanja iz prejšnjega odstavka zagotovi: 1. enostaven in lahko dostopen način posredovanja prijav kršitev; 2. interne postopke za sprejem in obravnavo prijav.

(3)Agencija zagotovi: 1. varstvo osebnih podatkov oseb, ki so podale prijavo zoper družbo za upravljanje oziroma skrbnika, in oseb, ki so domnevno odgovorne za kršitev, v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov; 2. da se vsi podatki o osebah, ki so podale prijavo zoper družbo za upravljanje ali skrbnika, obravnavajo kot zaupni.

(4)Podatkov o osebah, ki so podale prijavo, ne glede na določbe zakonov, ki urejajo posredovanje podatkov, brez njihovega soglasja ni dovoljeno razkriti, razen kadar gre za razkritje identitete prijavitelja policiji, državnemu tožilstvu oziroma sodišču na podlagi določb zakona, ki ureja kazenski postopek. Agencija družbi za upravljanje oziroma skrbniku, glede na to, na koga se glasi prijava, ne sme razkriti podatkov o osebi, ki je podala prijavo zoper družbo za upravljanje oziroma skrbnika, in si prizadeva, da se pri ugotavljanju in obravnavi prijavljenih kršitev prepreči razkritje identitete te osebe.

(5)Kadar je identiteta prijavitelja kljub ukrepom iz tretjega in četrtega odstavka tega člena razkrita, družba za upravljanje oziroma skrbnik zagotovi ustrezne pogoje, da se preprečijo povračilni ukrepi, diskriminacija ali druge oblike neenake obravnave zaposlenih, ki so podali prijavo iz prvega odstavka tega člena oziroma da se odpravijo njihove posledice.

(6)Zaposleni v družbi za upravljanje oziroma skrbniku, ki je podal prijavo v skladu z določbami tega člena, ne odgovarja za morebitno kršitev pravil o zaupnosti posredovanih podatkov, ki izhajajo iz določb drugega predpisa ali pogodbe.

(7)Agencija podrobneje predpiše postopek in vsebino obvestila in obveščanja iz tega člena, če je podrobnejša določitev potrebna zaradi sprejetja pravnih aktov Evropske unije, sprejetih na podlagi tretjega odstavka 99.d člena Direktive 2009/65/EU.«.

465. člen se črta.

Tretji odstavek 469. člena se spremeni tako, da se glasi: »(3) Če Agencija pri izvajanju nadzora ugotovi, da je družba za upravljanje kršila predpise iz 447. člena tega zakona, vendar je družba za upravljanje kršitve odpravila pred izdajo odredbe iz 466. člena tega zakona, lahko Agencija z upoštevanjem pogojev iz četrtega odstavka tega člena izda ugotovitveno odločbo, s katero ugotovi, da je družba za upravljanje kršila predpise iz 447. člena tega zakona in da je kršitev odpravila.«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Agencija izda ugotovitveno odločbo iz prejšnjega odstavka, če bi glede na naravo in pomen kršitev za varno in skrbno upravljanje družbe za upravljanje izdaja takšne odločbe in objava informacij na podlagi 499.a člena tega zakona pomembno prispevala k izboljšanju praks upravljanja družb za upravljanje in k preprečevanju ravnanj, ki pomenijo kršitev predpisov iz 447. člena tega zakona.

(5)Agencija pred izdajo ugotovitvene odločbe iz tretjega odstavka tega člena družbo za upravljanje pisno obvesti o ugotovitvah v zvezi s kršitvami predpisov iz 447. člena tega zakona ter o nameri, da bo izdala ugotovitveno odločbo o odpravljenih kršitvah, ter pozove družbo za upravljanje, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev o izdaji ugotovitvene odločbe o odpravi kršitev.«.

Za 499. členom se doda novo 12.A poglavje in nov 499.a člen, ki se glasita:

Agencija razkrije informacije o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja v skladu z določbami ZTFI, ki določajo pravila razkritja informacij o izrečenih ukrepih in identiteti kršitelja.«.

Za šestim odstavkom 502. člena se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi: »(7) Brez poseganja v določbe tega zakona, ki urejajo obveznost varovanja zaupnih informacij pridobljenih pri opravljanju nadzora, Agencija zagotovi ESMA zbirne informacije glede števila in narave ukrepov nadzora, ki jih je izrekla na podlagi tega zakona zaradi kršitev tega zakona, vključno z izrečenimi sankcijami v postopkih zaradi prekrškov.«.

Za besedilom 504. člena, ki postane prvi odstavek, se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Agencija obdeluje osebne podatke, ki jih pridobi v okviru izvajanja nalog in pooblastil, določenih s tem zakonom in v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.«.

Prvi odstavek 508. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Agencija lahko zavrne zahtevo nadzornega organa države članice za predložitev informacij oziroma za opravljanje preiskovalnih dejanj, če: 1. bi posredovanje zahtevanih informacij, ki so predmet zahteve, lahko negativno vplivalo na suverenost, varnost ali javni red Republike Slovenije; 2. bi ravnanje v skladu z zahtevo za sodelovanje lahko škodljivo vplivalo na preiskavo Agencije, ukrepanje Agencije ali kazensko preiskavo; 3. je bil v Republiki Sloveniji že začet sodni postopek proti istim osebam za ista dejanja, na katera se nanaša zahteva za sodelovanje; 4. je bila v Republiki Sloveniji že izdana pravnomočna sodna odločba proti istim osebam za ista dejanja, na katera se nanaša zahteva za sodelovanje.«.

V 512. členu se v naslovu črta beseda »hujše«. V prvem odstavku se v napovednem stavku besedilo »25.000 do 125.000« nadomesti z besedilom »400 do 250.000«. 1. točka se spremeni tako, da se glasi: »1. v nasprotju s petim odstavkom 32. člena tega zakona opravlja dejavnosti, ki jih ne sme opravljati,«. Za 2. točko se dodata novi 2.a in 2.b točka, ki se glasita: »2.a ne obvesti Agencije o spremembi deleža posameznega delničarja v skladu s prvim odstavkom 48. člena tega zakona, 2.b njena uprava oziroma izvršni direktorji ne izpolnjujejo pogojev iz 53. člena tega zakona,«. Za 3. točko se dodajo nove 3.a, 3.b, 3.c, 3.č in 3.d točke, ki se glasijo: »3.a ne vzpostavi in uresničuje trdnega in zanesljivega sistema upravljanja v skladu z 2. in 3. točko prvega odstavka 68. člena tega zakona, 3.b ni strukturirana in organizirana v skladu z drugim odstavkom 68. člena tega zakona, 3.c ne vodi evidence in dokumentacije v skladu z 69. členom tega zakona, 3.č ne vzpostavi in izvaja sistema prejemkov v skladu s 73.a členom tega zakona, 3.d ne upošteva pravil ravnanja iz drugega in tretjega odstavka 74. člena tega zakona v zvezi s 75. členom tega zakona,«. Za 7. točko se doda nova 7.a točka, ki se glasi: »7.a najmanj enkrat v petih letih ne zamenja revizijske družbe (šesti odstavek 88. člena),«. 8. točka se spremeni tako, da se pred besedo »v Republiki Sloveniji« doda besedilo »je pridobila dovoljenje iz 103. člena tega zakona z navajanjem neresničnih podatkov, oziroma«. Za 10. točko se dodata novi 10.a in 10.b točki, ki se glasita: »10.a prenese opravljanje storitev oziroma poslov v nasprotju s 124. členom tega zakona, 10.b s pooblaščencem sklene pogodbo o prenosu v nasprotju z drugim odstavkom 125. člena tega zakona,«. 11. točka se spremeni tako, da se glasi: »11. trži enote KNPVP v Republiki Sloveniji, ne da bi predhodno opravila postopek priglasitve v skladu s 138. členom tega zakona,«. Za 14. točko se doda nova 14.a točka, ki se glasi: »14.a s stranko ne sklene pogodbe o gospodarjenju v pisni obliki (drugi odstavek 240. člena ZTFI v povezavi s prvim odstavkom 154. člena tega zakona),«. V 15. točki se besedilo »prvim odstavkom 161. člena« nadomesti z besedilom »161. členom«. V 16. točki se besedilo »prvim odstavkom 162. člena« nadomesti z besedilom »162. členom«. V 17. točki se beseda »četrtem« nadomesti z besedo »petem«. V 18. točki se v oklepaj pred številko »173« dodata besedi »prvi odstavek«. 20. točka se spremeni tako, da se glasi: »20. v primeru odstopanj sredstev investicijskega sklada od pravil o deležih sredstev investicijskega sklada in izpostavljenosti ne sprejme in začne izvajati ukrepov za čimprejšnjo odpravo odstopanj in o tem ne obvesti Agencije (drugi odstavek 185. člena),«. Za 20. točko se doda nova 20.a točka, ki se glasi: »20.a ne odpravi odstopanj izpostavljenosti in deležev sredstev investicijskega sklada v rokih iz tretjega odstavka 185. člena tega zakona,«. V 21. točki se črta besedilo »iz 187. člena tega zakona«. Za 22. točko se doda nova 22.a točka, ki se glasi: »22.a za račun investicijskega sklada sklene pogodbo o prodaji oziroma proda finančne instrumente iz sredstev investicijskega sklada v nasprotju s prvim odstavkom 190. člena tega zakona,«. V 24. točki se pred besedo »ne« doda beseda »ponavljajoče«, besedilo »z 201. členom« pa se nadomesti z besedilom »s prvim odstavkom 201. člena«. V 25. točki se beseda »če« nadomesti z besedo »ponavljajoče«, besedilo »z 204. členom« pa se nadomesti z besedilom »s prvim odstavkom 204. člena«. V 26. točki se pred besedo »ne« doda beseda »ponavljajoče«, pred številko »205« pa se doda besedilo »prvem in drugem odstavku«. Za 26. točko se dodata novi 26.a in 26.b točki, ki se glasita: »26.a letnega poročila investicijskega sklada ne pregleda revizor skladno s prvim odstavkom 207. člena tega zakona, 26.b ne izračunava čiste vrednosti sredstev vzajemnega sklada v skladu z 225. členom tega zakona in aktom, ki ga izda Agencija na podlagi 206. člena tega zakona,«. Za 27. točko se doda nova 27.a točka, ki se glasi: »27.a imetniku investicijskega kupona ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz prvega in drugega odstavka 235. člena tega zakona,«. 28. točka se spremeni tako, da se glasi: »28. ponavljajoče krši določbe 237. do 243. člena tega zakona v zvezi z naložbenimi politikami vzajemnega sklada,«. Za 28. točko se doda nova 28.a točka, ki se glasi: »28.a ne zagotovi ustreznega vrednotenja finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, kot ga določa splošni akt Agencije, izdan na podlagi 244. člena tega zakona,«. Za 29. točko se doda nova 29.a točka, ki se glasi: »29.a po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja vzajemnega sklada o tem ne obvesti imetnikov investicijskih kuponov in javnosti na način, določen v devetem odstavku 253. člena tega zakona in skladno z aktom, ki ga izda Agencija na podlagi enajstega odstavka 253. člena tega zakona,«. Za 30. točko se doda nova 30.a točka, ki se glasi: »30.a po prejemu dovoljenja Agencije za prevzem upravljanja o prenosu upravljanja investicijskega sklada ne obvesti javnosti in imetnikov enot investicijskega sklada na način in v rokih, določenih s prvim odstavkom 263. člena tega zakona ter v aktu, ki ga izda Agencija na podlagi drugega odstavka 263. člena tega zakona (263. člen, peti odstavek 267. člena, 391. in 426. člen ter prvi odstavek 428. člena),«. Za 31. točko se doda nova 31.a točka, ki se glasi: »31.a imetnikom investicijskega kupona prevzemnega ali prenosnega sklada zaračuna izstopne stroške (1. točka prvega odstavka in 1. točka drugega odstavka 282. člena),«. Za 32. točko se dodajo nove 32.a, 32.b in 32.c točke, ki se glasijo: »32.a po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada o tem ne obvesti Agencije, imetnikov investicijskih kuponov oziroma javnosti na način, določen v prvem in drugem odstavku 298. člena tega zakona oziroma aktu, ki ga izda Agencija na podlagi petega odstavka 298. člena tega zakona, 32.b po nastopu razloga za začetek likvidacije vzajemnega sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona oziroma sprejme pristopno izjavo o pristopu k pravilom vzajemnega sklada (prvi in drugi odstavek 299. člena), 32.c denarnih sredstev vlagateljev, prispelih na denarni račun krovnega sklada, po lastni krivdi vsakodnevno ne razporedi na račune posameznih podskladov, kot to določa tretji odstavek 305. člena tega zakona,«. Za 38. točko se dodajo nove 38.a, 38.b in 38.c točke, ki se glasijo: »38.a ne izračunava čiste vrednosti sredstev alternativnega vzajemnega sklada na način in v rokih, določenih v 377. členu tega zakona, 38.b imetniku investicijskega kupona ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz drugega odstavka 235. člena tega zakona (378. člen), 38.c po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja alternativnega vzajemnega sklada o tem ne obvesti imetnikov investicijskih kuponov in javnosti na način, določen v osmem odstavku 386. člena tega zakona in aktu, ki ga izda Agencija na podlagi devetega odstavka 386. člena tega zakona,«. Za 41. točko se dodata novi 41.a in 41.b točki, ki se glasita: »41.a po nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega vzajemnega sklada o tem ne obvesti Agencije, imetnikov investicijskih kuponov oziroma javnosti na način, določen v prvem in drugem odstavku 394. člena tega zakona oziroma aktu, ki ga izda Agencija na podlagi petega odstavka 394. člena tega zakona, 41.b po nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega vzajemnega sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona oziroma sprejme pristopno izjavo o pristopu k pravilom alternativnega vzajemnega sklada (prvi in drugi odstavek 395. člena),«. Za 42. točko se doda nova 42.a točka, ki se glasi: »42.a denarnih sredstev vlagateljev, prispelih na denarni račun alternativnega krovnega sklada, po lastni krivdi vsakodnevno ne razporedi na račune posameznih podskladov, kot to določa tretji odstavek 305. člena tega zakona (398. člen),«. Za 45. točko se doda nova 45.a točka, ki se glasi: »45.a v treh delovnih dneh po zasedanju skupščine investicijske družbe, na katerem je ta sprejela sklep o začetku likvidacije, o tem ne obvesti delničarjev investicijske družbe na način, določen z aktom, ki ga izda Agencija na podlagi petega odstavka 439. člena tega zakona (drugi odstavek 439. člena),«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(2) Družba za upravljanje, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 2.000 do 500.000 eurov.

(3)Če je narava storjenega prekrška iz 2.a, 3.a, 3.b, 3.d, 8., 10.a, 11., 24., 26. ali 28.a točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se družba za upravljanje kaznuje z globo v višini: 1. od 25.000 do 5.000.000 eurov ali 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.«. Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do sedmi odstavek, ki se glasijo: »(4) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave družbe za upravljanje iz prvega odstavka 57. člena tega zakona in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 400 do 10.000 eurov.

(5)Član nadzornega sveta družbe za upravljanje, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta družbe za upravljanje iz prvega odstavka 65. člena tega zakona in je zato v družbi za upravljanje podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 400 do 10.000 eurov.

(6)Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti in pomeni prekršek iz 2.a, 3.a, 3.b, 3.d, 8., 10.a, 11., 24., 26., ali 28.a točke prvega odstavka tega člena, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo v višini: 1. od 2.500 do 5.000.000 eurov ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.

(7)Ponavljajoča kršitev pomeni istovrstno kršitev določb 24., 25., 26. in 28. točke prvega odstavka tega člena, pri isti družbi za upravljanje, najmanj dva krat v petih zaporednih koledarskih letih.«.

V 513. členu se v naslovu črta beseda »hujše«. V prvem odstavku se v napovednem stavku besedilo »25.000 do 125.000« nadomesti z besedilom »400 do 250.000«. V 2. točki se besedilo »prvim odstavkom 162. člena« nadomesti z besedilom »162. členom«. 3. točka se spremeni tako, da se glasi: »3. v primeru odstopanj sredstev investicijskega sklada od pravil o deležih sredstev investicijskega sklada in izpostavljenosti ne sprejme in začne izvajati ukrepov za čimprejšnjo odpravo odstopanj ter o tem ne obvesti Agencije (drugi odstavek 185. člena),«. Za 3. točko se doda nova 3.a točka, ki se glasi: »3.a ne odpravi odstopanj izpostavljenosti in deležev sredstev investicijskega sklada v rokih iz tretjega odstavka 185. člena tega zakona,«. Za 7. točko se doda nova 7.a točka, ki se glasi: »7.a ponavljajoče vodi poslovne knjige, sestavlja knjigovodske listine ali vrednoti knjigovodske postavke v nasprotju s prvim odstavkom 204. člena tega zakona,«. Za 8. točko se doda nova 8.a točka, ki se glasi: »8.a letnega poročila investicijskega sklada ne pregleda revizor skladno s prvim odstavkom 207. člena tega zakona,«. Za 9. točko se doda nova 9.a točka, ki se glasi: »9.a ponavljajoče krši določbe 361. do 363. in 365. do 368. člena tega zakona v zvezi z naložbenimi politikami alternativnega investicijskega sklada, ki javno zbira premoženje,«. 10. točka se spremeni tako, da se glasi: »10. ne zagotovi ustreznega vrednotenja finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na trgu institucionalnih vlagateljev, kot ga določa splošni akt Agencije, izdan na podlagi 244. člena tega zakona (364. člen),«. Za 11. točko se dodajo nove 11.a, 11.b in 11.c točke, ki se glasijo: »11.a ne izračunava čiste vrednosti sredstev alternativnega vzajemnega sklada na način in v rokih iz 377. člena tega zakona, 11.b imetniku investicijskega kupona ne izplača odkupne vrednosti na način in v roku iz prvega in drugega odstavka 235. člena tega zakona (378. člen), 11.c po prejemu soglasja Agencije k spremembi pravil upravljanja alternativnega vzajemnega sklada o tem ne obvesti imetnikov investicijskih kuponov in javnosti na način, določen v osmem odstavku 386. člena tega zakona in aktu, ki ga izda Agencija na podlagi devetega odstavka 386. člena tega zakona,«. Za 12. točko se doda nova 12.a točka, ki se glasi: »12.a po prejemu dovoljenja Agencije za prevzem upravljanja o prenosu upravljanja investicijskega sklada ne obvesti javnosti in imetnikov enot investicijskega sklada na način in v rokih, določenih v prvem odstavku 263. člena tega zakona ter aktu, ki ga izda Agencija na podlagi drugega odstavka 263. člena tega zakona (263. člen in prvi odstavek 391. člena),«. Za 14. točko se dodata novi 14.a in 14.b točki, ki se glasita: »14.a po nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega vzajemnega sklada o tem ne obvesti Agencije, imetnikov investicijskih kuponov oziroma javnosti na način, določen v prvem in drugem odstavku 394. člena tega zakona oziroma aktu, ki ga izda Agencija na podlagi petega odstavka 394. člena tega zakona, 14.b po nastopu razloga za začetek likvidacije alternativnega vzajemnega sklada opravi izplačilo odkupne vrednosti investicijskega kupona oziroma sprejme pristopno izjavo o pristopu k pravilom alternativnega vzajemnega sklada (prvi in drugi odstavek 395. člena),«. Za 15. točko se doda nova 15.a točka, ki se glasi: »15.a denarnih sredstev vlagateljev, prispelih na denarni račun alternativnega krovnega sklada, po lastni krivdi vsakodnevno ne razporedi na račune posameznih podskladov, kot to določa tretji odstavek 305. člena tega zakona (398. člen),«. Na koncu 18. točke se pika nadomesti z vejico, za njo pa se doda nova 19. točka, ki se glasi: »19. v treh delovnih dneh po zasedanju skupščine investicijske družbe, na katerem je ta sprejela sklep o začetku likvidacije, o tem ne obvesti delničarjev investicijske družbe na način, določen z aktom, ki ga izda Agencija na podlagi petega odstavka 439. člena tega zakona (drugi odstavek 439. člena).«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(2) Upravljavec alternativnih investicijskih skladov, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 2.000 do 500.000 eurov.

(3)Če je narava storjenega prekrška iz 7. in 8. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se upravljavec alternativnega investicijskega sklada kaznuje z globo v višini: 1. od 25.000 do 5.000.000 eurov ali 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Odgovorna oseba upravljavca alternativnega investicijskega sklada se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 400 do 10.000 eurov. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti in pomeni prekršek iz 7. ali 8. točke prvega odstavka tega člena, se odgovorna oseba upravljavca alternativnega investicijskega sklada kaznuje z globo v višini: 1. od 2.500 do 5.000.000 eurov ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.

(5)Ponavljajoča kršitev pomeni istovrstno kršitev določb 7.a in 9.a točke prvega odstavka tega člena, pri istem upravljavcu alternativnega investicijskega sklada, najmanj dva krat v petih zaporednih koledarskih letih.«.

514. in 515. člen se črtata.

V 516. členu se v naslovu črta beseda »hujše«. V prvem odstavku se v napovednem stavku besedilo »25.000 do 125.000« nadomesti z besedilom »400 do 250.000«. V 2. točki se besedilo »prvim odstavkom 165. člena« nadomesti z besedilom »165. členom«. V 3. točki se beseda »tretji« nadomesti z besedo »drugi«, za njo pa se doda nova 3.a točka, ki se glasi: »3.a ne posreduje Agenciji poročil in informacij iz prvega odstavka 167. člena tega zakona oziroma o domnevno ugotovljenih nepravilnostih iz drugega odstavka 167. člena tega zakona ne obvesti družbe za upravljanje in Agencije,«. 5. do 9. točka se spremenijo tako, da se glasijo: »5. prenese opravljanje posamezne skrbniške storitve na drugo osebo v nasprotju s 172. členom tega zakona, 6. sredstev investicijskega sklada ne hrani v skladu s 180. členom tega zakona, 7. premoženje investicijskega sklada, ki ga ima v skrbništvu, ponovno uporabi, četudi niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 181. člena tega zakona, 8. v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja vzajemnega sklada iz 265. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja vzajemnega sklada in so pripravljene prevzeti upravljanje vzajemnega sklada (prvi odstavek 267. člena), 9. v primerih iz 268. člena tega zakona ne začne likvidacije investicijskega sklada (prvi odstavek 268. člena in drugi odstavek 428. člena),«. V 12. točki se beseda »Agencije« nadomesti z besedilom »nadzornega organa centralnega sklada«. Na koncu 14. točke se pika nadomesti z vejico, za njo pa se dodajo nove 15. do 18. točka, ki se glasijo: »15. ne poda mnenja k predlogu sklepa o odpovedi pogodbe o upravljanju investicijske družbe ali v mnenju ne opozori na pravne posledice odpovedi pogodbe o upravljanju v skladu s četrtim odstavkom 424. člena tega zakona, 16. v roku dveh mesecev od nastopa razloga za prisilni prenos upravljanja investicijske družbe iz 427. člena tega zakona ne opravi postopka zbiranja ponudb družb za upravljanje, ki izpolnjujejo pogoje za prevzem upravljanja investicijske družbe in so pripravljene prevzeti upravljanje investicijske družbe (prvi odstavek 428. člena v zvezi s prvim odstavkom 267. člena), 17. ne poda mnenja k predlogu sklepa o prenehanju investicijske družbe in začetku likvidacije v skladu z drugim odstavkom 436. člena tega zakona, 18. ne izpolni obveznosti iz tretjega odstavka 298. člena tega zakona oziroma tretjega odstavka 439. člena tega zakona.«. Drugi in tretji odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(2) Skrbnik, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 2.000 do 500.000 eurov.

(3)Če je narava storjenega prekrška iz 2. in 6. točke prvega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se skrbnik kaznuje z globo v višini: 1. od 25.000 do 5.000.000 eurov ali 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega neto prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.«. Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do šesti odstavek, ki se glasijo: »(4) Član uprave, ki krši dolžnosti člana uprave skrbnika iz prvega ali drugega odstavka 45. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 25/15 in 44/16 – ZRPPB; v nadaljnjem besedilu: ZBan-2) in je zato podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 400 do 10.000 eurov.

(5)Član nadzornega sveta skrbnika, ki krši dolžnosti člana nadzornega sveta iz prvega odstavka 55. člena ZBan-2 in je zato skrbniku podana kršitev iz prvega odstavka tega člena, se za prekršek kaznuje z globo v višini od 400 do 10.000 eurov.

(6)Če je narava storjenega prekrška iz četrtega ali petega odstavka tega člena posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti in pomeni prekršek iz 2. ali 6. točke prvega odstavka tega člena, se član uprave ali nadzornega sveta kaznuje z globo v višini: 1. od 2.500 do 5.000.000 eurov ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega najvišji znesek iz prejšnje točke.«.

517. člen se črta.

V prvem odstavku 519. člena se v 10. točki besedi »z drugim« nadomestita z besedama »s prvim«. Za tretjim odstavkom se dodajo novi četrti do osmi odstavek, ki se glasijo: »(4) Pravna oseba, ki kot neupravičeni imetnik ne odsvoji delnic v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic iz 45. člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z globo v višini od 25.000 do 250.000 eurov. Pravna oseba, ki se po ZGD-1 šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, se za prekršek iz prejšnjega stavka kaznuje z globo od 25.000 do 500.000 eurov.

(5)Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se pravna oseba kaznuje z globo v višini: 1. od 25.000 do 5.000.000 eurov ali 10 odstotkov skupnega letnega neto prometa glede na zadnje razpoložljive letne računovodske izkaze, ki jih je odobril pristojni organ družbe, oziroma skupnega letnega neto prometa ali ustrezne vrste prihodka, ki izhaja iz zadnje razpoložljive konsolidirane letne bilance, ki jo je odobril pristojni organ matične družbe, če mora pravna oseba pripraviti konsolidirane računovodske izkaze na podlagi ZGD-1, ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(6)Posameznik, ki kot neupravičeni imetnik ne odsvoji delnic v skladu z odredbo o odsvojitvi delnic iz 45. člena tega zakona, se kaznuje za prekršek z globo v višini od 2.500 do 5.000 eurov.

(7)Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega odstavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se posameznik kaznuje z globo v višini: 1. od 2.500 do 5.000.000 eurov ali 2. dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, kadar ju je mogoče opredeliti, če ta znesek presega znesek iz prejšnje točke.

(8)Z globo od 800 do 10.000 eurov se za prekršek iz četrtega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki kot neupravičeni imetnik stori prekršek iz četrtega odstavka tega člena. Če je narava storjenega prekrška iz prejšnjega stavka posebno huda zaradi višine povzročene škode oziroma višine pridobljene protipravne premoženjske koristi ali zaradi storilčevega naklepa oziroma njegovega namena koristoljubnosti, se odgovorna oseba pravne osebe kaznuje z globo od 2.500 do 30.000 eurov.«.

Dovoljenja za opravljanje skrbniških storitev, ki na podlagi ZISDU-3 veljajo ob uveljavitvi tega zakona, z dnem uveljavitve tega zakona veljajo za dovoljenja in soglasja izdana po tem zakonu.

(1)Družba za upravljanje uskladi svoje poslovanje z določbami 73.a, 73.b in 73.c člena zakona v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(2)Za pogodbe, ki jih je družba za upravljanje sklenila s posamezniki iz tretjega odstavka 73.a člena zakona v obdobju pred uskladitvijo s politiko prejemkov iz prvega odstavka 73.a člena zakona, družba za upravljanje v enem letu po uveljavitvi tega zakona zagotovi uskladitev določb v zvezi s prejemki s politiko prejemkov, oblikovano v skladu z zahtevami iz 73.a, 73.b in 73.c člena zakona. Družba za upravljanje posamezniku, ki ne sprejme njenega predloga za uskladitev pogodbe s politiko prejemkov, oblikovano v skladu z zahtevami iz 73.a, 73.b in 73.c člena zakona, ne sme izplačati variabilnih prejemkov.

(1)Družba za upravljanje v enem letu od uveljavitve tega zakona uskladi prospekt, dokument s ključnimi podatki za vlagatelje in pravila upravljanja z zahtevami iz 196., 201., 205., 217., 225., 227., 231., 232., 232.a in 235. člena zakona.

(2)Družba za upravljanje v enem letu od uveljavitve tega zakona Agenciji posreduje skrbniško pogodbo, ki je skladna z zahtevami iz 173. člena zakona.

Določbe 499.a člena zakona se ne uporabljajo v zvezi z ukrepi nadzora in sankcijami zaradi prekrška, ki jih je Agencija izrekla pred uveljavitvijo tega zakona.

(1)Družba za upravljanje v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah iz 73.č člena zakona.

(2)Agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona vzpostavi sistem obveščanja o kršitvah iz 454.a člena zakona.

Agencija v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona sprejme akte za izvrševanje 73.a, 73.c, 227. in 454.a člena zakona.

Do izteka uporabe Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti (Uradni list RS, št. 65/05, 55/09 – odl. US, 18/16 – odl. US in 33/16 – ZPZ, v nadaljnjem besedilu: ZRIPS) se za ožjega družinskega člana po tem zakonu štejeta tudi partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti in partner, ki živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, ki ni registrirana po ZRIPS.

Do spremembe določb o višinah in razponih glob, ki jih določa zakon, ki ureja prekrške, se višine in razponi glob, ki so določeni v 512., 513., 516. in 519. členu zakona, uporabljajo ne glede na določbe zakona, ki ureja prekrške.

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Sklep o pogodbi o opravljanju skrbniških storitev, katere pogodbena stranka je družba za upravljanje države članice (Uradni list RS, št. 100/15).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 412-03/16-1/14 Ljubljana, dne 22. novembra 2016 EPA 1449-VII Državni zbor