Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov

Ta pravilnik ureja pogoje za minimalno kakovost, označevanje in razvrščanje, ki jih morajo v prometu izpolnjevati kruh, pekovsko pecivo in drugi pekovski izdelki (v nadaljnjem besedilu: pekovski izdelki).

(1)Ta pravilnik se izda ob upoštevanju postopka informiranja v skladu z Direktivo 98/34/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. junija 1998 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih standardov in tehničnih predpisov (UL L št. 204 z dne 21. 7. 1998, str. 37), zadnjič spremenjeno z Uredbo (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 316 z dne 14. 11. 2012, str. 12).

(2)Šteje se, da proizvodi, ki se zakonito tržijo v drugih državah članicah Evropske unije, Evropskega gospodarskega prostora in Turčije, če so proizvedeni v skladu z njihovo nacionalno zakonodajo, ki zagotavlja enakovredno raven varovanja javnega interesa, izpolnjujejo zahteve iz tega pravilnika in se lahko dajo na trg, razen če je bil izpeljan postopek v skladu z Uredbo (ES) št. 764/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi postopkov za uporabo nekaterih nacionalnih tehničnih pravil za proizvode, ki se zakonito tržijo v drugi državi članici, in o razveljavitvi Odločbe št. 3052/95/ES (UL L št. 218 z dne 13. 8. 2008, str. 21).

(1)Pekovski izdelek je izdelek, ki je po ustreznem tehnološkem postopku izdelan iz žit, mlevskih izdelkov iz žit in žitom podobnih surovin oziroma poljščin, vode oziroma druge ustrezne tekočine, z ali brez pekovskega kvasa ali drugega sredstva za vzhajanje. Lahko se uporabljajo tudi druge sestavine, ki ustrezajo predpisani minimalni kakovosti, ter dovoljeni aditivi.

(2)Krušna žita so žita, ki se lahko meljejo v moko, iz katere se lahko zamesi testo za kruh. Med krušna žita se štejejo pšenica, rž, pira, kamut ali njihove križane vrste ter druge vrste žit, iz katerih se lahko samostojno proizvede kruh.

(1)Predpakirani pekovski izdelki morajo biti označeni v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje predpakiranih živil, in v skladu s tem pravilnikom.

(2)Pekovski izdelki, ki niso predpakirani, morajo biti na prodajnem mestu označeni z imenom izdelka ter firmo in sedežem proizvajalca, lahko pa so označeni tudi z blagovno znamko in drugimi podatki.

(3)Odtenek barve sredice izdelka mora biti tipičen glede na uporabljeno moko in specifične sestavine iz 13. člena tega pravilnika.

Pekovskim izdelkom se lahko dodajajo aditivi v skladu s predpisom, ki ureja aditive za živila.

(1)Nazivna oziroma neto količina, dovoljeno negativno odstopanje ter način označevanja nazivne oziroma neto količine za predpakirane izdelke iz žit morajo biti v skladu s predpisom, ki ureja meroslovne zahteve za predpakirane izdelke.

(2)Dovoljeno odstopanje neto količine za pekovske izdelke, ki niso predpakirani, je 5 %, vendar povprečna masa 10 enot kruha ali 50 kosov pekovskega peciva ne sme biti manjša od označene.

Senzorične lastnosti pekovskih izdelkov (videz, barva, konsistenca, vonj in okus) morajo biti značilne za posamezno vrsto pekovskega izdelka.

Glede na vrsto uporabljenih surovin in tehnološki postopek izdelave se pekovski izdelki razvrščajo kot:

1.kruh,

2.pekovsko pecivo ali

3.drugi pekovski izdelki.

(1)Kruh je pekovski izdelek, izdelan z mesenjem, oblikovanjem, vzhajanjem in peko testa, zamesenega predvsem iz krušnih žit ali mešanic za kruh z možnostjo uporabe mlevskih izdelkov iz drugih žit in žitom podobnih surovin oziroma poljščin in drugih sestavin.

(2)Glede na vrsto uporabljenih surovin in način izdelave se kruh razvršča kot:

1.pšenični kruh,

2.rženi kruh,

3.kruh iz drugih krušnih žit,

4.mešani kruh ali

5.druge vrste kruhov.

(1)Pšenični kruh se izdeluje iz pšenične moke različnih tipov in drugih pšeničnih mlevskih izdelkov ter se razvršča in poimenuje kot:

-        pšenični beli kruh, ki se izdeluje iz pšenične bele moke;

-        pšenični polbeli kruh, ki se izdeluje iz pšenične polbele moke;

-        pšenični črni kruh, ki se izdeluje iz pšenične črne moke;

-        pšenični polnozrnati kruh, ki se izdeluje iz polnozrnate pšenične moke oziroma polnozrnatega pšeničnega drobljenca.

(2)Pri izdelovanju pšeničnega kruha se lahko del pšenične moke nadomesti z drugo vrsto moke ali kosmiči, vendar mora delež pšenične moke znašati najmanj 90 %.

(3)Pšenični polnozrnati kruh se izdeluje iz najmanj 80 % pšenične polnozrnate moke oziroma polnozrnatega pšeničnega drobljenca.

(1)Rženi kruh se izdeluje iz ržene moke različnih tipov in drugih rženih mlevskih izdelkov ter se razvršča in poimenuje kot:

-        rženi kruh, ki se izdeluje iz ržene moke ali

-        rženi polnozrnati kruh, ki se izdeluje iz rženega drobljenca oziroma ržene polnozrnate moke.

(2)Pri izdelovanju rženega kruha se lahko uporabi do 20 % pšenične moke.

(1)Kruh iz drugih krušnih žit se izdeluje iz vrst krušne moke in njihovih mlevskih izdelkov, ki niso navedeni v 10. ali 11. členu tega pravilnika, in se poimenuje glede na vrsto krušne moke (npr. soržični kruh, pirin kruh).

(2)Pri izdelovanju kruha iz drugih krušnih žit se lahko uporablja do 20 % vrst krušne moke iz 9. ali 10. člena tega pravilnika.

(1)Mešani kruh se izdeluje iz mešanice različnih vrst moke in drugih mlevskih izdelkov iz pšenice, rži, ječmena, ovsa, ajde, koruze, prosa soje ter drugih vrst žit in žitom podobnih surovin oziroma poljščin.

(2)Mešani kruh se razvršča in poimenuje zlasti kot:

-        pšenični mešani kruh, ki mora vsebovati najmanj 51 % pšenične moke oziroma pšeničnih kosmičev ali drugih pšeničnih mlevskih izdelkov, računano na skupno količino moke;

-        rženi mešani kruh, ki mora vsebovati najmanj 51 % ržene moke oziroma rženih kosmičev ali drugih rženih mlevskih izdelkov, računano na skupno količino moke;

-        koruzni mešani kruh, ki mora vsebovati najmanj 30 % koruzne moke ali drugih koruznih izdelkov, računano na skupno količino moke;

-        ajdov mešani kruh, ki mora vsebovati najmanj 30 % ajdove moke ali drugih ajdovih izdelkov, računano na skupno količino moke;

-        ovseni mešani kruh, ki mora vsebovati najmanj 20 % ovsene moke ali ovsenih izdelkov, računano na skupno količino moke;

-        ječmenov mešani kruh, ki mora vsebovati najmanj 20 % ječmenove moke ali ječmenovih izdelkov, računano na skupno količino moke;

-        proseni mešani kruh, ki mora vsebovati najmanj 20 % prosene moke ali drugih prosenih izdelkov, računano na skupno količino moke;

-        pirin mešani kruh, ki mora vsebovati najmanj 51 % pirine moke ali pirinih izdelkov, računano na skupno količino moke;

-        polnozrnati mešani kruh, ki mora vsebovati najmanj 51 % različnih vrst polnozrnate moke oziroma drobljenca, računano na skupno količino moke.

(1)Kruh posebnih vrst je kruh s posebnimi lastnostmi, ki so mu dodane druge sestavine.

(2)Kruh posebnih vrst se glede na specifične sestavine razvršča in poimenuje kot:

-        mlečni kruh, pri katerem se najmanj 50 % količine vode nadomesti z mlekom oziroma ustrezno količino mleka v prahu;

-        maščobni kruh, ki vsebuje najmanj 5 % maščob, računano na skupno količino moke, in se poimenuje glede na vrsto uporabljene maščobe (npr. masleni kruh, kruh z oljčnim oljem ipd.);

-        kruh s suhim sadjem, ki vsebuje najmanj 10 % rozin, suhega ali lupinastega sadja, računano na skupno količino moke;

-        kruh s semeni, ki vsebuje najmanj 2 % semen, računano na skupno količino moke;

-        kruh z zelenjavo, ki vsebuje najmanj 2 % suhe zelenjave, računano na skupno količino moke;

-        kruh z zelišči oziroma kruh z začimbami, ki vsebuje toliko zelišč ali začimb, da dajejo kruhu značilen okus;

-        kruh z zrni, ki vsebuje najmanj 10 % zrn žit ali drugih poljščin, računano na skupno količino moke;

-        kruh s pšeničnimi kalčki, ki vsebuje najmanj 10 % pšeničnih kalčkov, računano na skupno količino moke;

-        ostale vrste kruha, poimenovane glede na dodatke, ki dajejo kruhu specifične organoleptične lastnosti.

(1)Pekovsko pecivo je pekovski izdelek, izdelan po postopku iz prvega odstavka 9. člena tega pravilnika, pri čemer neto masa posameznega izdelka ne presega 250 g.

(2)Za razvrščanje in poimenovanje pekovskega peciva se, glede na uporabljene sestavine, smiselno uporabljajo določbe 10. do 14. člena tega pravilnika.

Drugi pekovski izdelki se razvrščajo in poimenujejo zlasti kot:

-        prepečenec,

-        grisini,

-        preste,

-        mlinci ali

-        drobtine.

(1)Prepečenec je pekovski izdelek iz moke in drugih mlevskih izdelkov, vode, kvasa oziroma drugih surovin, ki z dodatno tehnološko obdelavo, rezanjem in dopeko doseže ustrezno trajnost in posebne senzorične lastnosti. Prepečenec vsebuje največ 10 % vode.

(2)Grisini so pekovski izdelki iz moke in drugih mlevskih izdelkov, vode, kvasa oziroma drugih surovin, značilno paličasto oblikovani, ki so lahko posuti s posipom (npr. soljo, začimbami, semeni). Grisini vsebujejo največ 10 % vode.

(3)Preste so značilno oblikovani kvašeni pekovski izdelki iz moke in drugih mlevskih izdelkov, vode oziroma drugih surovin, ki so pred peko lahko parjeni, luženi ali posipani. Preste vsebujejo največ 10 % vode.

(4)Mlinci so kvašeni ali nekvašeni pekovski izdelki iz moke in drugih mlevskih izdelkov, vode, kvasa oziroma drugih surovin, oblikovani v tanke plošče in pečeni. Mlinci vsebujejo največ 10 % vode.

(5)Drobtine so pekovski izdelki, pridobljeni z mletjem kruha in pekovskega peciva. Če se pri izdelavi uporabi najmanj 80 % kruha ali peciva iz bele moke, se označijo kot bele drobtine. Za polnozrnate drobtine se uporabi najmanj 80 % polnozrnatega kruha ali pekovskega peciva. Drobtine vsebujejo največ 15 % vode.

Luženi pekovski izdelki so pekovski izdelki, ki so površinsko obdelani z razredčenim natrijevim lugom, ki daje izdelku značilne organoleptične lastnosti, kot so barva, vonj in okus.

(1)Pekovski izdelki morajo biti proizvedeni in označeni v skladu z določbami tega pravilnika najpozneje od 30. julija 2015 dalje.

(2)Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so pekovski izdelki, proizvedeni in označeni pred 30. julijem 2015 v skladu s predpisom iz 20. člena tega pravilnika, lahko v prometu do porabe zalog.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o kakovosti pekovskih izdelkov (Uradni list RS, št. 26/03 in 31/04), uporablja pa se do 30. julija 2015.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 007-212/2013 Ljubljana, dne 17. februarja 2015 EVA 2013-2330-0055 Mag. Dejan Židan l.r. minister za kmetijstvo in okolje