3. člen ZNIRPJU
(1)Izplačilo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah se opravi v največ dveh obrokih.
(2)V prvem obroku, ki se izplača najkasneje do konca meseca februarja 2014, se izplačajo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah od 1. oktobra 2010 do 31. julija 2011 in pripadajoče zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega naslednjega dne po dnevu, ki je določen za izplačilo posamezne plače za obdobja od 1. oktobra 2010 do 31. julija 2011 do dneva plačila prvega obroka.
(3)V drugem obroku, ki se izplača najkasneje do konca meseca januarja 2015, se izplačajo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas od 1. avgusta 2011 do 31. maja 2012 in pripadajoče zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega naslednjega dne po dnevu, ki je določen za izplačilo posamezne plače za obdobja od 1. avgusta 2011 do 31. maja 2012 do dneva plačila.
(4)Zavezanec za izplačilo je izdajatelj obvestila iz prejšnjega člena.
- VSRS Sodba III Ips 21/2020Vrhovno sodišče RS · 2020
Iz namenske razlage določil Splošnega dogovora izhaja, da imajo le tiste plačne spremembe, do katerih pride med njegovim izvajanjem, avtomatični vpliv na kalkulacijo cen zdravstvenih storitev. A contrario pa se šteje, da so normativne spremembe plač v javnem sektorju, ki so nastale pred sklenitvijo Splošnega dogovora, kot ustrezen kalkulativni element že zajete pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev.
- VSL Sodba I Cpg 307/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil splošni dogovor, ki določa temelje izplačil tožeči stranki, sprejet po sprejemu kolektivne pogodbe javnega sektorja - KPJS, aneksa št. 2 h KPJS in tudi ZNIRPJU. Pri sprejemu splošnega dogovora je tožečo stranko zastopalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. V takšnih okoliščinah bi lahko pogodbene stranke obveznost izplačila odprave plačnih nesorazmerij iz sredstev tožene stranke v Splošni dogovor nedvomno vključile, če bi to želele, saj so bile vse bistvene obveznosti do sprejema Splošnega dogovora dne 23. 1. 2014 znane. Vendar se to ni zgodilo.
- VSL Sodba I Cpg 6/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
26. tožnica je denarni znesek, ki je bil potreben za odpravo plačnih nesorazmerij, pravočasno zahtevala od tožene stranke, namreč 31. 1. 2014. Ker tožena stranka do 1. 3. 2014 potrebnega denarnega zneska ni izplačala, je bila s 1. 3. 2014 sama v zamudi (299. člen OZ).
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 9. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 21/2020Vrhovno sodišče RS · 15. 9. 2020
Iz namenske razlage določil Splošnega dogovora izhaja, da imajo le tiste plačne spremembe, do katerih pride med njegovim izvajanjem, avtomatični vpliv na kalkulacijo cen zdravstvenih storitev. A contrario pa se šteje, da so normativne spremembe plač v javnem sektorju, ki so nastale pred sklenitvijo Splošnega dogovora, kot ustrezen kalkulativni element že zajete pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev.
- VSL Sodba I Cpg 307/2019Višje sodišče v Ljubljani · 15. 10. 2019
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil splošni dogovor, ki določa temelje izplačil tožeči stranki, sprejet po sprejemu kolektivne pogodbe javnega sektorja - KPJS, aneksa št. 2 h KPJS in tudi ZNIRPJU. Pri sprejemu splošnega dogovora je tožečo stranko zastopalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. V takšnih okoliščinah bi lahko pogodbene stranke obveznost izplačila odprave plačnih nesorazmerij iz sredstev tožene stranke v Splošni dogovor nedvomno vključile, če bi to želele, saj so bile vse bistvene obveznosti do sprejema Splošnega dogovora dne 23. 1. 2014 znane. Vendar se to ni zgodilo.
- VSL Sodba I Cpg 6/2019Višje sodišče v Ljubljani · 11. 1. 2019
26. tožnica je denarni znesek, ki je bil potreben za odpravo plačnih nesorazmerij, pravočasno zahtevala od tožene stranke, namreč 31. 1. 2014. Ker tožena stranka do 1. 3. 2014 potrebnega denarnega zneska ni izplačala, je bila s 1. 3. 2014 sama v zamudi (299. člen OZ).