2. člen ZNIRPJU
(1)Državni organ, samoupravna lokalna skupnost, javna agencija, javni sklad, javni zavod, javni gospodarski zavod oziroma druga oseba javnega prava, ki je posredni uporabnik državnega proračuna ali proračuna lokalne skupnosti (v nadaljnjem besedilu: subjekt javnega sektorja), pri katerem je bil upravičenec v času od 1. oktobra 2010 do 31. maja 2012 v delovnem razmerju, izda upravičencu obvestilo. Obvestilo se izda najkasneje ob izplačilu posameznega obroka razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah. Obvestilo vsebuje izračun, iz katerega je razvidno:
- razlika v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah za čas, za katerega je izvršeno izplačilo, prikazana po posameznih mesecih, in
- zakonske zamudne obresti od posameznih neto zneskov te razlike v plači do dneva izplačila posameznega obroka razlike v plači.
(2)Obvestila iz prejšnjega odstavka ni treba izdati, če so vsi podatki, ki bi jih moralo vsebovati obvestilo, prikazani na plačilni listi, izdani ob izplačilu razlike plače.
(3)Če subjekt javnega sektorja preneha ali je ukinjen, izda obvestilo subjekt, na katerega so bile prenesene njegove naloge in javni uslužbenci (v nadaljnjem besedilu: pravni naslednik). Če pravnega naslednika ni ali pravni naslednik ni subjekt javnega sektorja, obvestilo izda ustanovitelj subjekta javnega sektorja, ki preneha ali je ukinjen.
- VSRS Sodba III Ips 21/2020Vrhovno sodišče RS · 2020
Iz namenske razlage določil Splošnega dogovora izhaja, da imajo le tiste plačne spremembe, do katerih pride med njegovim izvajanjem, avtomatični vpliv na kalkulacijo cen zdravstvenih storitev. A contrario pa se šteje, da so normativne spremembe plač v javnem sektorju, ki so nastale pred sklenitvijo Splošnega dogovora, kot ustrezen kalkulativni element že zajete pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev.
- VSL Sodba I Cpg 307/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil splošni dogovor, ki določa temelje izplačil tožeči stranki, sprejet po sprejemu kolektivne pogodbe javnega sektorja - KPJS, aneksa št. 2 h KPJS in tudi ZNIRPJU. Pri sprejemu splošnega dogovora je tožečo stranko zastopalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. V takšnih okoliščinah bi lahko pogodbene stranke obveznost izplačila odprave plačnih nesorazmerij iz sredstev tožene stranke v Splošni dogovor nedvomno vključile, če bi to želele, saj so bile vse bistvene obveznosti do sprejema Splošnega dogovora dne 23. 1. 2014 znane. Vendar se to ni zgodilo.
- VSL Sodba I Cpg 6/2019Višje sodišče v Ljubljani · 2019
26. tožnica je denarni znesek, ki je bil potreben za odpravo plačnih nesorazmerij, pravočasno zahtevala od tožene stranke, namreč 31. 1. 2014. Ker tožena stranka do 1. 3. 2014 potrebnega denarnega zneska ni izplačala, je bila s 1. 3. 2014 sama v zamudi (299. člen OZ).
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 9. 2020Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSRS Sodba III Ips 21/2020Vrhovno sodišče RS · 15. 9. 2020
Iz namenske razlage določil Splošnega dogovora izhaja, da imajo le tiste plačne spremembe, do katerih pride med njegovim izvajanjem, avtomatični vpliv na kalkulacijo cen zdravstvenih storitev. A contrario pa se šteje, da so normativne spremembe plač v javnem sektorju, ki so nastale pred sklenitvijo Splošnega dogovora, kot ustrezen kalkulativni element že zajete pri oblikovanju cen zdravstvenih storitev.
- VSL Sodba I Cpg 307/2019Višje sodišče v Ljubljani · 15. 10. 2019
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bil splošni dogovor, ki določa temelje izplačil tožeči stranki, sprejet po sprejemu kolektivne pogodbe javnega sektorja - KPJS, aneksa št. 2 h KPJS in tudi ZNIRPJU. Pri sprejemu splošnega dogovora je tožečo stranko zastopalo Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije. V takšnih okoliščinah bi lahko pogodbene stranke obveznost izplačila odprave plačnih nesorazmerij iz sredstev tožene stranke v Splošni dogovor nedvomno vključile, če bi to želele, saj so bile vse bistvene obveznosti do sprejema Splošnega dogovora dne 23. 1. 2014 znane. Vendar se to ni zgodilo.
- VSL Sodba I Cpg 6/2019Višje sodišče v Ljubljani · 11. 1. 2019
26. tožnica je denarni znesek, ki je bil potreben za odpravo plačnih nesorazmerij, pravočasno zahtevala od tožene stranke, namreč 31. 1. 2014. Ker tožena stranka do 1. 3. 2014 potrebnega denarnega zneska ni izplačala, je bila s 1. 3. 2014 sama v zamudi (299. člen OZ).