95. člen ZŠtip-1
(mirovanje štipendijskega razmerja)
(1)Štipendijsko razmerje miruje, štipendija pa se štipendistu ne izplačuje, če:
- po zaključku šolskega ali študijskega leta, v katerem je prejemal štipendijo, ne napreduje v višji letnik, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,
- štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije, štipendije za deficitarne poklice ali štipendije za Slovence v zamejstvu in po svetu najkasneje zadnji mesec tekočega šolskega ali študijskega leta za naslednje šolsko ali študijsko leto,
- štipendist ne vloži vloge za nadaljnje prejemanje drugih, v tem zakonu urejenih štipendij, v roku, kot ga določa javni razpis ali pogodba o štipendiranju,
- dohodek na družinskega člana štipendista, ki prejema državno štipendijo, presega cenzus za dodelitev štipendije,
- štipendist, ki prejema Zoisovo štipendijo, ni izpolnil pogojev iz 23. člena tega zakona, razen če pogojev ni izpolnil zaradi opravičljivih razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona,
- štipendist, ki prejema štipendijo Ad futura, iz razlogov na strani izobraževalne ustanove ni mogel nadaljevati ali dokončati izobraževanja.
(2)Štipendijsko razmerje miruje toliko časa, kolikor trajajo razlogi za mirovanje, vendar skupno ne več kot tri šolska ali študijska leta in ne več kot eno leto v nepretrganem trajanju na posamezni ravni izobraževanja, za katerega je štipendist pridobil pravico do štipendije.
(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko mirovanje:
- iz prve in pete alineje prvega odstavka tega člena traja največ eno šolsko ali študijsko leto na posamezni ravni izobraževanja,
- iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena traja do prvega dne naslednjega meseca po vložitvi vloge, če štipendist izpolnjuje pogoje za nadaljnje prejemanje štipendije,
- iz četrte alineje prvega odstavka tega člena traja toliko časa, kolikor trajajo razlogi,
- če štipendist ne izpolni pogojev za nadaljnje prejemanje ali zaključek izobraževanja v roku iz 92. člena tega zakona zaradi razlogov iz prvega odstavka 87. člena tega zakona, traja nepretrgoma toliko časa, kolikor trajajo razlogi, vendar ne več kot tri šolska ali študijska leta na posamezni ravni izobraževanja.
(4)Če nastopi takšna sprememba, ki ima za posledico izpolnjevanje cenzusa za pridobitev državne štipendije, se mirovanje štipendijskega razmerja na podlagi četrte alineje prvega odstavka tega člena prekine, štipendija pa se izplačuje štipendistu od prvega dne naslednjega meseca po doseganju cenzusa.
(5)O mirovanju štipendijskega razmerja po tem členu se na podlagi vložene prošnje štipendista izda odločba oziroma sklene dodatek k pogodbi.
- VSRS Sodba VIII Ips 8/2025Vrhovno sodišče RS · 2025
Določba devetega odstavka 44. člena ZUPJS se nanaša le na odpis neupravičeno pridobljenih javnih sredstev, ne pa na odpis sredstev, ki so bila pridobljena upravičeno. Uporaba te določbe je omejena na primere, v katerih pride do naknadne odprave oziroma razveljavitve odločbe zaradi pred tem neupravičeno priznane pravice iz javnih sredstev (tudi pravice do državne štipendije).
- VDSS Sodba Psp 148/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
Skladno z 92. členom ZŠtip-1 mora štipendist, če ta zakon ne določa drugačnih oziroma dodatnih obveznosti pri posamezni vrsti štipendije, vsako leto uspešno zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendij, če v vsakem naslednjem šolskem ali študijskem letu izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu in če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo ter se vpisal v višji letnik, kar določa 90. člen, razen če so podani zakonsko določeni opravičljivi razlogi, zaradi katerih štipendist letnika ni uspešno zaključil. V prvem odstavku 95. člena je ZŠtip-1 uredil mirovanje. Zakonodajalec je prejemanje štipendije v primeru ponavljanja letnika in podaljšanja študentskega statusa opredelil v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1, pri čemer je v četrtem odstavku izvzel primer, ko štipendist letnika, ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov. Kot pravilno ugotavlja sodišče v 6. točki obrazložitve je podaljšanje štipendijskega razmerja zaradi opravičljivih razlogov, po izrecni določbi drugega odstavka 87. člena ZŠtip-1 dopus
- VDSS Sodba Psp 35/2024Višje delovno in socialno sodišče · 2024
V tej zadevi se tožnica ni vpisala v višji letnik (3. letnik gimnazije), temveč se je vpisala v 2. letnik na drugem izobraževalnem programu. Toženec je s tem v zvezi štel, da so izpolnjeni pogoji za mirovanje štipendije, kot so določeni v 95. členu ZŠtip-1. Skladno s petim odstavkom 95. člena ZŠtip-1 se o mirovanju štipendijskega razmerja na podlagi vložene prošnje štipendista izda odločba. V tej zadevi tožnica CSD ni niti obvestila o spremembi izobraževalnega programa, niti ni vložila prošnje za mirovanje štipendije. Prvostopenjski organ (CSD) je postopek začel po uradni dolžnosti. Tožnica oziroma njen oče se je šele v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo začel sklicevati na opravičljive razloge, določene v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1, in sicer na višjo silo (covid-19), ki naj bi vplivala na spremembo izobraževalnega programa. Vendar pa je višjo silo glede na 4. alinejo prvega odstavka 87. člena ZŠtip-1 možno upoštevati le, če bi ponavljala letnik zaradi neizpolnjenih šolskih obveznosti. Za tak primer pa v tej zadevi ne gre, saj je tožnica uspešno zaključila 2. letnik.
Različice besedila: 2Pokaži ▾
Iz prečiščenih besedil PISRS; datumi so začetki veljavnosti novel.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
4 odločb navaja ta člen · zadnja 13. 5. 2025Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
Določba devetega odstavka 44. člena ZUPJS se nanaša le na odpis neupravičeno pridobljenih javnih sredstev, ne pa na odpis sredstev, ki so bila pridobljena upravičeno. Uporaba te določbe je omejena na primere, v katerih pride do naknadne odprave oziroma razveljavitve odločbe zaradi pred tem neupravičeno priznane pravice iz javnih sredstev (tudi pravice do državne štipendije).
- VDSS Sodba Psp 148/2024Višje delovno in socialno sodišče · 13. 11. 2024
Skladno z 92. členom ZŠtip-1 mora štipendist, če ta zakon ne določa drugačnih oziroma dodatnih obveznosti pri posamezni vrsti štipendije, vsako leto uspešno zaključiti posamezni letnik, za katerega je prejemal štipendijo, razen v primerih iz prvega odstavka 87. člena tega zakona. Štipendist je upravičen do nadaljnjega prejemanja štipendij, če v vsakem naslednjem šolskem ali študijskem letu izpolnjuje vse pogoje po tem zakonu in če je uspešno zaključil letnik, za katerega je prejemal štipendijo ter se vpisal v višji letnik, kar določa 90. člen, razen če so podani zakonsko določeni opravičljivi razlogi, zaradi katerih štipendist letnika ni uspešno zaključil. V prvem odstavku 95. člena je ZŠtip-1 uredil mirovanje. Zakonodajalec je prejemanje štipendije v primeru ponavljanja letnika in podaljšanja študentskega statusa opredelil v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1, pri čemer je v četrtem odstavku izvzel primer, ko štipendist letnika, ni izdelal zaradi dokazanih opravičljivih zdravstvenih razlogov. Kot pravilno ugotavlja sodišče v 6. točki obrazložitve je podaljšanje štipendijskega razmerja zaradi opravičljivih razlogov, po izrecni določbi drugega odstavka 87. člena ZŠtip-1 dopus
- VDSS Sodba Psp 35/2024Višje delovno in socialno sodišče · 27. 3. 2024
V tej zadevi se tožnica ni vpisala v višji letnik (3. letnik gimnazije), temveč se je vpisala v 2. letnik na drugem izobraževalnem programu. Toženec je s tem v zvezi štel, da so izpolnjeni pogoji za mirovanje štipendije, kot so določeni v 95. členu ZŠtip-1. Skladno s petim odstavkom 95. člena ZŠtip-1 se o mirovanju štipendijskega razmerja na podlagi vložene prošnje štipendista izda odločba. V tej zadevi tožnica CSD ni niti obvestila o spremembi izobraževalnega programa, niti ni vložila prošnje za mirovanje štipendije. Prvostopenjski organ (CSD) je postopek začel po uradni dolžnosti. Tožnica oziroma njen oče se je šele v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo začel sklicevati na opravičljive razloge, določene v prvem odstavku 87. člena ZŠtip-1, in sicer na višjo silo (covid-19), ki naj bi vplivala na spremembo izobraževalnega programa. Vendar pa je višjo silo glede na 4. alinejo prvega odstavka 87. člena ZŠtip-1 možno upoštevati le, če bi ponavljala letnik zaradi neizpolnjenih šolskih obveznosti. Za tak primer pa v tej zadevi ne gre, saj je tožnica uspešno zaključila 2. letnik.
- VDSS Sodba Psp 249/2020Višje delovno in socialno sodišče · 18. 11. 2020
Nedokazanost zunajzakonske skupnosti bi v okoliščinah konkretnega primera lahko imelo za posledico, da B.B. ne bi smel biti upoštevan pri odločanju o spornem mirovanju štipendijskega razmerja in ne izplačevanju državne štipendije. Ker zunajzakonska skupnost v obravnavanem predsodnem postopku sploh ni bila razčiščevana, sta zavrnilni odločbi utemeljeno odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.