192. člen ZSKZDČEU-1

Sklepu, s katerim sodišče odloči, da se odločba prizna in izvrši, se priloži prepis odločbe in prevoda. Glede na navedeno pritožnik utemeljeno opozarja, da se do očitkov izpodbijanega sklepa ne more opredeliti, ker mu sodišče odločbe, ki je bila z izpodbijanim sklepom priznana v izvrševanje, ni vročilo, kot to zahteva drugi odstavek 192. člena ZSKZDČEU.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno štelo, da bi lahko prekrškovni organ Republike Slovenije storilki določil največ 2.000,00 EUR globe za posamezni prekršek in izrekel enotno globo v višini 8.000,00 EUR ter ji naložil plačilo stroškov postopka – sodne takse v višini 10% od izrečene globe tj. 800,00 EUR. In ker je v skladu s petim odstavkom 192. člena ZSKZDČEU-1 znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, možno znižati le na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se odločba pristojnega organa države izdaje izvrši do zneska 8.800,00 EUR.

V postopkih po ZSKZDČEU-1 je sicer potrebno spoštovati načelo vzajemnega priznavanja, ki med drugim pomeni tudi to, da se upošteva in spoštuje kaznovalna politika druge države članice EU. Ker pa bi strogo vztrajanje pri tem načelu lahko privedlo tudi do nesorazmerno hudih posledic za državljane države izvršiteljice (na kar nakazuje tudi sodba Sodišča EU v združenih zadevah C-64/18, C-140/18, C-146/18 in C-148/18 z dne 12. 9. 2019, na katero se sklicuje tudi zagovornik v pritožbi), peti odstavek 192. člena ZSKZDČEU-1 dopušča uporabo načela sorazmernosti in omilitev uporabe načela vzajemnega priznavanja ter omejen poseg v kaznovalno politiko države izdaje. Čeprav ni nobenega dvoma, da so delavci delo opravljali v Republiki A..., kar je tudi pogoj, da je sploh nastala obveznost delodajalca, da plače obračuna in izplača v skladu s predpisi o plačah, ki veljajo v Republiki A...3, je vendarle bistvo prekrška, zaradi katerega je storilki bila izrečena denarna sankcija, neizplačilo plače v ustrezni višini. Zato je pred odločitvijo o uporabi petega odstavka 192. člena ZSKZDČEU-1 potrebno ugotoviti, kje je družba M. d. o. o. (obračunavala in) izplačevala plače navedenim delavcem. Če

Sodišču prve stopnje tako res ni bilo potrebno preverjati pogoja dvojne kaznivosti zaradi pogojev iz 4. točke 186. člena ZSKZDČEU-1, pač pa bi to moralo storiti zaradi uporabe petega odstavka 192. člena ZSKZDČEU-1, saj je potrebno ugotoviti, ali je treba znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, zniža na najvišjo mero, ki je za istovrstna dejanja dopustna po predpisih Republike Slovenije.

Pristojni organ v državi izvršiteljici priznanje ali izvršbo odločbe zavrne, če je izvršba odločbe po pravu države izvršiteljice zastarala in se odločba nanaša na dejanja, za katera je ta država pristojna po svojem notranjem pravu. Iz navedenih določb izhaja, da sodišče v postopku priznanja odločbe pristojnega organa države izdaje presoja le zastaranje izvršitev sankcije po domačem pravu, saj pri tem izhaja iz načela zaupanja in vzajemnega priznavanja. Če je bilo dejanje storjeno zunaj ozemlja države izdaje in bi se zanj lahko uporabilo pravo Republike Slovenije, se znesek, v katerega je treba poseči z izvršbo, zniža na najvišjo mero, ki je za istovrstno dejanje dopustna po predpisih Republike Slovenije. Za prekršek, kot ga je storil storilec in za katerega je bil spoznan za odgovornega, je predpisana globa v razponu od 450,00 do 2.000,00 EUR. Ker bi za odločanje o storilčevi odgovornosti za prekršek v Republiki Sloveniji bil pristojen prekrškovni organ, ta pa bi glede na omejitev iz 52. člena ZP-1 storilcu lahko za vsak prekršek določil le najnižjo predpisano globo, to je 450,00 EUR, bi ob upoštevanju predpisov veljavnih v Republiki Sloveniji, storilcu za tak prekršek v Republi