139. člen ZDR-1
(nastanitev med delovnim razmerjem)
Če ima po pogodbi o zaposlitvi delavec dogovorjeno nastanitev kot obliko plačila, ima pravico do nastanitve ves čas trajanja delovnega razmerja, kot tudi v času, ko ne opravlja svojega dela in ima pravico do nadomestila plače.
- VSC Sodba Cp 38/2023Višje sodišče v Celju · 2023
Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij oziroma sporna določba 2. odstavka 4. člena le-te ne ureja nobenega od tipičnih elementov delovnega razmerja, ki jih mora vsebovati pogodba o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 31. člena ZDR-1, ne ureja pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ne ureja trajanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Od trajanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi je odvisna le višina obveznosti toženca iz Pogodbe, t.j., če bo delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi trajala manj kot 4 leta, bo moral plačati višjo odmeno (najemnino) za bivanje v prostorih tožeče stranke. Nobena od pravdnih strank ni zatrjevala, kaj takšnega pa ne izhaja niti iz vsebine sporne določbe Pogodbe, da bi predstavljala dogovorjena ugodnost oziroma boniteta (znižana najemnina) del, vrsto, obliko plačila toženca za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi oziroma sestavino plače toženca iz delovnega razmerja s tožečo stranko v skladu s 1. in 2. odstavkom 126. člena in 139. člena ZDR-1, zgolj okoliščina, da sta Pogodbo sklenili stranki, ki sta sicer tudi v razmerju delodajalec - delavec, pa sa
- VDSS sklep Pdp 938/2016Višje delovno in socialno sodišče · 2016
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožeča stranka zlorabila procesne pravice z vložitvijo tožbe po izteku prekluzivnega roka za uveljavljanje sodnega varstva iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, po katerem lahko delavec ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Če je delavec (čeprav zmotno in brez podlage) prepričan, da mu je delodajalec napačno vročal odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma da mu odpoved sploh ni bila vročena in iz tega razloga šteje, da je upravičen do sodnega varstva, ter je prepričan, da je tožbo vložil pravočasno, ne gre za zlorabo procesnih pravic, ne glede na to, ali tožbo vloži sam ali po pooblaščenem odvetniku. Za zlorabo tudi ne gre, če se je delavec vročitvi odpovedi izogibal, saj zakon dovolj natančno ureja pravila vročanja, ki jih mora delodajalec upoštevati in so taka, da je izogibanje vročitvi in odklanjanje prejema pošiljke (odpovedi) sankcionirano tako, da so določene posledice takega r
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 9. 3. 2023Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSC Sodba Cp 38/2023Višje sodišče v Celju · 9. 3. 2023
Pogodba o ureditvi medsebojnih razmerij oziroma sporna določba 2. odstavka 4. člena le-te ne ureja nobenega od tipičnih elementov delovnega razmerja, ki jih mora vsebovati pogodba o zaposlitvi v skladu s 1. odstavkom 31. člena ZDR-1, ne ureja pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, ne ureja trajanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi, kot je to zmotno presodilo sodišče prve stopnje. Od trajanja delovnega razmerja oziroma pogodbe o zaposlitvi je odvisna le višina obveznosti toženca iz Pogodbe, t.j., če bo delovno razmerje oziroma pogodba o zaposlitvi trajala manj kot 4 leta, bo moral plačati višjo odmeno (najemnino) za bivanje v prostorih tožeče stranke. Nobena od pravdnih strank ni zatrjevala, kaj takšnega pa ne izhaja niti iz vsebine sporne določbe Pogodbe, da bi predstavljala dogovorjena ugodnost oziroma boniteta (znižana najemnina) del, vrsto, obliko plačila toženca za opravljeno delo po pogodbi o zaposlitvi oziroma sestavino plače toženca iz delovnega razmerja s tožečo stranko v skladu s 1. in 2. odstavkom 126. člena in 139. člena ZDR-1, zgolj okoliščina, da sta Pogodbo sklenili stranki, ki sta sicer tudi v razmerju delodajalec - delavec, pa sa
- VDSS sklep Pdp 938/2016Višje delovno in socialno sodišče · 15. 12. 2016
Sodišče prve stopnje je zmotno štelo, da je tožeča stranka zlorabila procesne pravice z vložitvijo tožbe po izteku prekluzivnega roka za uveljavljanje sodnega varstva iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, po katerem lahko delavec ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi ali odločitev o disciplinski odgovornosti delavca lahko zahteva v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice, pred pristojnim delovnim sodiščem. Če je delavec (čeprav zmotno in brez podlage) prepričan, da mu je delodajalec napačno vročal odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma da mu odpoved sploh ni bila vročena in iz tega razloga šteje, da je upravičen do sodnega varstva, ter je prepričan, da je tožbo vložil pravočasno, ne gre za zlorabo procesnih pravic, ne glede na to, ali tožbo vloži sam ali po pooblaščenem odvetniku. Za zlorabo tudi ne gre, če se je delavec vročitvi odpovedi izogibal, saj zakon dovolj natančno ureja pravila vročanja, ki jih mora delodajalec upoštevati in so taka, da je izogibanje vročitvi in odklanjanje prejema pošiljke (odpovedi) sankcionirano tako, da so določene posledice takega r