Zakon o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol)

Ta zakon ureja organizacijo, delovanje in vodenje policije ter določa posebnosti delovno pravnih razmerij zaposlenih v policiji ter njihove pravice in obveznosti. Ta zakon opredeljuje tudi razmerje ministrstva, pristojnega za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), do policije in ureja delovanje pomožne policije.

(1)Policija je organ v sestavi ministrstva, ki opravlja naloge, določene z zakoni ter na njihovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)Policija kot eden od subjektov sistema notranje varnosti z uresničevanjem svojih nalog prispeva k notranji stabilnosti in varnosti v Republiki Sloveniji. Za uspešno zagotavljanje notranje varnosti policija sodeluje z drugimi subjekti, ki prispevajo k zagotavljanju nacionalne varnosti Republike Slovenije.

(1)Ministrstvo v razmerju do policije: - določa razvojne, organizacijske, kadrovske in druge temeljne usmeritve za delo policije; - izvaja strokovne naloge na področju upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo; - izvaja strokovne naloge ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvaja posamične strokovne naloge na področju drugih splošnih zadev policije; - usmerja in nadzoruje izvajanje nalog in pooblastil policije; - v postopku obravnave pritožb posameznikov na delo policistov oziroma policistk (v nadaljnjem besedilu: policist) opravlja naloge, določene v zakonu, ki ureja naloge in pooblastila policije; - predlaga, usmerja in koordinira določene naloge mednarodnega sodelovanja policije; - opravlja druge naloge v skladu z zakonom.

(2)Način izvajanja nalog ministrstva iz prejšnjega odstavka podrobneje predpiše minister oziroma ministrica, pristojna za notranje zadeve (v nadaljnjem besedilu: minister).

(1)Usmerjanje policije pomeni sistematično in načrtno dajanje obveznih navodil in usmeritev za delo policije.

(2)Usmerjanje policije se izvaja s pisnimi usmeritvami in navodili (v nadaljnjem besedilu: usmeritve), ki jih izdaja minister.

(3)S temeljnimi usmeritvami za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije, ki se pripravijo za obdobje petih let, se določijo temeljni razvojni cilji na posameznih področjih dela policije ter usmeritve za izvajanje nalog policije in ukrepov, potrebnih za njihovo uresničitev.

(4)Letne usmeritve se nanašajo na izdelavo letnega načrta dela policije v naslednjem koledarskem letu.

(5)Posamične usmeritve se nanašajo na izvedbo posameznih nalog in ukrepov policije, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje za odpravo pomanjkljivosti.

(6)V usmeritvah se lahko določijo roki za izvedbo posamezne naloge in zahteve po poročanju o realizaciji naloge.

(7)Srednjeročni načrt razvoja in dela policije na predlog generalnega direktorja policije oziroma generalne direktorice policije (v nadaljnjem besedilu: generalni direktor policije) sprejme minister, letni načrt dela policije pa sprejme generalni direktor policije po predhodnem soglasju ministra.

(8)Pristojnosti ministra iz petega odstavka tega člena ne veljajo za policijske postopke, katerih usmerjanje je na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, prevzel pristojni državni tožilec. Ne glede na zakon, ki ureja kazenski postopek, se šteje, da je državni tožilec prevzel usmerjanje dela policije v predkazenskem postopku od trenutka, ko je bil obveščen o kaznivem dejanju.

(1)Ministrstvo opravlja nad izvajanjem nalog in pooblastil policije celovit, sistematičen in načrten nadzor.

(2)Z nadzorom se ugotavlja zakonitost, strokovnost ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin pri izvajanju policijskih pooblastil, opravljanju nalog policije ter izvajanje usmeritev ministra.

(3)Nadzor se lahko opravlja neposredno z vpogledom v listinsko ali drugo gradivo v policijskih enotah, pogovorom s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki ter z neposrednim opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu.

(4)Po končanem nadzoru se izdela poročilo o ugotovitvah, ki lahko vsebuje tudi predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.

(5)Pojem policijska enota se v tem zakonu uporablja za generalno policijsko upravo, policijsko upravo, notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijske uprave ter za policijske postaje.

Nadzor nad delom policije odredi minister. Pri tem minister določi vodjo nadzora in druge uradnike oziroma uradnice (v nadaljnjem besedilu: uradniki), ki sodelujejo v nadzoru.

(1)Nadzor nad delom policije opravljajo uradniki, zaposleni v notranji organizacijski enoti ministrstva, pristojni za usmerjanje in nadzor (v nadaljnjem besedilu: enota za usmerjanje in nadzor). Uradniki te enote so uradne osebe s posebnimi pooblastili.

(2)Uradniki iz prejšnjega odstavka se pri opravljanju nalog izkazujejo s službeno izkaznico, ki jo izda minister. Obrazec službene izkaznice in postopek za njeno izdajo predpiše minister.

(3)Za izvajanje določenih nalog posameznega nadzora nad delom policije lahko minister zadolži tudi posamezne policiste, ki so zaposleni v policiji, ali druge javne uslužbence ministrstva.

(1)Uradniki iz prvega odstavka prejšnjega člena imajo za nemoteno in učinkovito opravljanje posameznega nadzora naslednja pooblastila: - zahtevati podatke iz evidenc, ki jih vodi in vzdržuje policija; - zahtevati vpogled v evidence, dokumente, listine, odredbe, zapisnike, odločbe in sklepe, ki jih v skladu s svojimi pristojnostmi pridobiva, pripravlja ali izdaja policija, in po potrebi zahtevati njihovo izročitev ali izročitev njihovih kopij; - vabiti na pogovor policiste, druge uslužbence policije ali posameznike; - opraviti pogovor s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki; - vstopiti v vsak prostor, ki ga policija uporablja pri svojem delu; - zahtevati uradna pisna potrdila ter tehnične in druge podatke o tehničnih sredstvih v uporabi policije ter zahtevati dokazila o usposobljenosti policistov za uporabo tehničnih in drugih sredstev, ki jih ti uporabljajo pri svojem delu; - prisostvovati izvajanju nalog policije; - od policije zahtevati posredovanje drugih podatkov in informacij iz njihove pristojnosti, ki so pomembni za usmerjanje in nadzor.

(2)Uradniki enote za usmerjanje in nadzor lahko zaradi priprave usmeritev in navodil iz 4. člena tega zakona opravljajo delovne pogovore v policijskih enotah. O načrtovanih pogovorih so dolžni predhodno obvestiti generalnega direktorja policije.

(3)Zaradi priprave usmeritev ali nadzora nad delom policije mora policija na zahtevo enote za usmerjanje in nadzor tej enoti v določenem roku posredovati poročila, podatke, analize ali drugo dokumentacijo, ki se nanaša na opravljanje nalog policije.

(1)Javni uslužbenci oziroma javne uslužbenke policije (v nadaljnjem besedilu: uslužbenci policije) so dolžni uradnikom enote za usmerjanje in nadzor, ko opravljajo nadzor, omogočiti izvršitev nadzora in jim zagotoviti potrebno pomoč.

(2)Če se izvaja nadzor z neposrednim opazovanjem izvajanja nalog na določenem mestu, morajo uradniki iz prejšnjega odstavka skrbeti, da po nepotrebnem ne ovirajo dela policistov.

(1)Če se med izvajanjem nadzora ugotovi, da policisti pri izvajanju nalog nezakonito posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine, mora vodja nadzora od vodje nadzorovane enote zahtevati takojšnjo izvedbo ukrepov za odpravo nezakonitosti.

(2)Drugi ukrepi, ki jih je treba izvesti za odpravo nepravilnosti, se določijo v poročilu o izvedenem nadzoru.

(1)Če obstaja utemeljena nevarnost, da bi izvedba pooblastil iz 8. člena tega zakona pri nadzoru nad izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov onemogočila ali bistveno otežila izvedbo teh ukrepov ali ogrozila življenje in zdravje njihovih izvajalcev, lahko policija začasno odreče prikaz dokumentacije, pregled prostorov in posredovanje določenih podatkov ali informacij. V tem primeru o nadaljevanju nadzora odloči minister.

(2)Dokumentacijo, ki se nanaša na izvedbo ukrepov iz prejšnjega odstavka in ima oznako tajnosti, smejo uradniki enote za usmerjanje in nadzor pregledovati samo ob prisotnosti odgovorne osebe, ki je določila stopnjo tajnosti dokumenta, oziroma osebe, ki jo ta pooblasti.

(3)Ne glede na določbe tega člena uradniki enote za usmerjanje in nadzor ne smejo vpogledati v dokumentacijo, iz katere je razvidna identiteta tajnih delavcev in posameznikov, ki policiji prostovoljno in prikrito posredujejo operativne informacije o kaznivih dejanjih, njihovih storilcih in drugih aktivnostih, ki so usmerjene k izvršitvi kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti.

(1)Uradnikom, ki opravljajo naloge iz četrte in pete alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona ter imajo posebna pooblastila, določena s tem zakonom ali zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ter opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil ali zaključeno izobraževanje za policista, pripada dodatek za stalnost v skladu z določbami zakona, ki ureja policijo, pri čemer se za določitev dodatka za stalnost vsako začeto leto delovne dobe v ministrstvu šteje kot začeto leto delovne dobe v policiji.

(2)V delovno dobo za določitev dodatka za stalnost se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol) ter s statusom policista ali uradne osebe s posebnimi pooblastili po Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ in 200/20) in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US).

(3)Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo v aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v ministrstvu.

Generalni direktor policije ali oseba, ki jo za to pooblasti, takoj obvesti ministra o dogodkih, ki so pomembni za varnost države ali varovanih oseb in objektov, o dogodkih, v katerih je več oseb izgubilo življenje ali je nastala večja materialna škoda, o dogodkih, v katerih je zaradi opravljanja nalog policije ena ali več oseb izgubila življenje, in o drugih dogodkih z delovnega področja policije, ki imajo oziroma bi lahko imeli večji odziv v javnosti.

Minister lahko zahteva poročila, podatke in druge dokumente v zvezi z opravljanjem dela policije. Generalni direktor policije mora ministru redno in na njegovo zahtevo poročati o delu policije in o vseh pomembnejših vprašanjih z delovnega področja policije.

(1)Naloge policije izvajajo uniformirana in kriminalistična policija ter specializirane enote policije, organizirane v generalni policijski upravi, policijskih upravah in policijskih postajah.

(2)Naloge policije, ki jih v zvezi z vodenjem in odločanjem v postopku o prekršku določa zakon, ki ureja prekrške, izvajajo policijske postaje in tiste notranje organizacijske enote generalne policijske uprave in policijskih uprav, v katerih so zaposlene pooblaščene uradne osebe, ki vodijo in odločajo v hitrem postopku pred prekrškovnim organom.

(3)Notranjo organizacijo policije določa akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v policiji (v nadaljnjem besedilu: akt o organizaciji in sistemizaciji).

(4)Če policijska enota pri izvajanju nalog policije ugotovi dejstva in okoliščine, za obravnavo katerih je pristojen drug organ, o tem pisno obvesti pristojni organ.

(1)Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) sprejme resolucijo o dolgoročnem razvojnem programu policije, v kateri se določijo dolgoročni razvojni cilji in prioritete razvoja policije.

(2)Policija najkasneje do 15. aprila za preteklo leto posreduje ministru letno poročilo o delu policije, ta pa ga posreduje vladi v seznanitev. Vlada posreduje letno poročilo o delu policije Državnemu zboru Republike Slovenije najkasneje do 15. junija.

(1)Policijo sestavljajo generalna policijska uprava, policijske uprave in območne policijske postaje.

(2)Sedež policije je v Ljubljani.

(1)Policijo vodi generalni direktor policije, ki vodi tudi delo generalne policijske uprave.

(2)Za zagotovitev enotne uporabe predpisov, postopkov in načina izvedbe posameznih nalog ali strokovnih opravil v zvezi z delom policije izdaja generalni direktor policije navodila, pravila in druge interne akte.

(3)Za izvrševanje posameznih nalog na področju upravljanja kadrovskih virov na policijski upravi lahko generalni direktor policije pooblasti direktorja policijske uprave.

(4)Medsebojna razmerja, odnose in način dela policijskih enot določi generalni direktor policije.

(1)Generalna policijska uprava opravlja naslednje naloge: 1. spremlja, analizira in ocenjuje varnostne razmere v državi, pripravlja strateške načrte o organiziranosti in delu v policiji, ugotavlja stanje na področju izvrševanja policijskih nalog, zagotavlja strokovno in tehnično pomoč enotam policije, nadzoruje delo policijskih enot, skrbi za izpopolnjevanje organiziranosti sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in kakovost policijskih storitev, za zakonito izvrševanje predpisov s področja dela policije ter izvaja ukrepe za učinkovito delovanje policije; 2. usmerja in usklajuje delo policijskih uprav na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, nalog, določenih v predpisih o tujcih, javnega reda in miru v primerih, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju ali ko naloge presegajo kadrovske, strokovne, materialne in organizacijske zmožnosti policijskih uprav, in izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah nadzora državne meje in tujcev; 3. izvaja določene naloge na področju zatiranja kriminalitete, varnosti prometa, nadzora državne meje in izravnalnih ukrepov, preventive in nalog, določenih v predpisih o tujcih ter javnem redu in miru; 4. vodi in izvaja določene naloge varovanja oseb, objektov, prostorov, okolišev, delovnih mest in tajnih podatkov ter opravlja določene naloge na področju varovanja in zaščite kritične infrastrukture; 5. izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja; 6. skrbi za izvajanje mednarodnih sporazumov s področja nalog policije; 7. sodeluje s policijami tujih držav, z mednarodnimi in drugimi organizacijami ter z uradi, agencijami, organi in delovnimi telesi Evropske unije s področja dela policije ter opravlja naloge v sodelovanju z njimi skladno s sprejetimi mednarodnimi obveznostmi s področja dela policije; 8. izvaja naloge policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi in v vojnem in izrednem stanju; 9. zbira, obdeluje, posreduje in hrani podatke s področja dela policije ter načrtuje, upravlja in razvija informacijski in telekomunikacijski sistem policije; 10. sodeluje pri pripravi kadrovskega načrta policije in predlaga njegove spremembe in dopolnitve; 11. skrbi za informiranje pristojnih državnih organov in javnosti o delu policije, o aktualnih varnostnih vprašanjih in varnostnih razmerah; 12. izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost po tem zakonu ter sodeluje pri načrtovanju in organiziranju drugih oblik izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja; 13. sodeluje pri pripravi, načrtovanju in spremembi finančnih načrtov, načrtov pridobivanja stvarnega premoženja in razpolaganja z njim, načrtov nabav, investicij, investicijskega in rednega vzdrževanja nepremičnin policije; 14. sodeluje pri pripravi sistemizacije, standardizacije in tipizacije materialnih tehničnih sredstev in opreme policije ter poslovnih in drugih prostorov in njihove opreme; 15. izvaja, usmerja in načrtuje notranjevarnostne postopke in izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost policije; 16. opravlja akreditirane in neakreditirane kontrole merilnikov ter daje strokovna pojasnila s tega področja in izvaja naloge, ki so potrebne za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov; 17. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.

(2)Naloge generalne policijske uprave opravljajo notranje organizacijske enote. Vodje notranjih organizacijskih enot so za svoje delo, stanje v enoti in delo notranje organizacijske enote odgovorni generalnemu direktorju policije.

(3)Če generalna policijska uprava ugotovi, da policijska uprava ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje strokovno ali pravočasno, mora na to opozoriti direktorja policijske uprave in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.

(4)Če direktor policijske uprave ne ravna v skladu z opozorilom generalne policijske uprave, lahko generalna policijska uprava neposredno opravi posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave.

(5)Generalna policijska uprava mora neposredno opraviti posamezno nalogo iz pristojnosti policijske uprave, če bi zaradi nestrokovne ali nepravočasne izvršitve naloge lahko nastale škodljive posledice za življenje ali zdravje ljudi, za naravno oziroma življenjsko okolje ali premoženje velike vrednosti. Za premoženje velike vrednosti se šteje znesek, ki presega 50.000 eurov.

(1)Nacionalni forenzični laboratorij je specializirana notranja organizacijska enota generalne policijske uprave, ki zagotavlja strokovno in neodvisno podajanje poročil o preiskavi in izvedenskih izvidov in mnenj s področja forenzičnih znanosti.

(2)Nacionalni forenzični laboratorij izvaja forenzična in laboratorijska raziskovanja in opravlja forenzične preiskave ter podaja poročila o preiskavi in izvedenske izvide in mnenja za potrebe policije, državnega tožilstva, sodišč in drugih državnih organov.

(3)Nacionalni forenzični laboratorij opravlja naloge avtonomno in v skladu s strokovnimi standardi in vodili.

(4)Forenzični strokovnjaki, ki so zaposleni v laboratoriju, so pri opravljanju izvedeništva neodvisni.

V generalni policijski upravi je organizirana enota, ki opravlja naloge nacionalne enote Evropskega policijskega urada (Europola), pri čemer sodeluje s pristojnima organoma Republike Slovenije za področji carinskih zadev in preprečevanja pranja denarja.

(1)Nacionalni preiskovalni urad je specializirana kriminalistična preiskovalna enota, ustanovljena za posebne primere odkrivanja in preiskovanja zahtevnih kaznivih dejanj, zlasti s področij gospodarstva, korupcije in organiziranega kriminala, ki terjajo posebno usposobljenost, organiziranost in opremljenost kriminalističnih preiskovalcev ali posebej usmerjeno delovanje državnih organov in institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja, preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nadzora.

(2)Nacionalni preiskovalni urad je organiziran v notranji organizacijski enoti generalne policijske uprave, pristojni za zatiranje kriminalitete. Pri izvajanju svojih nalog je avtonomen.

(3)Nacionalni preiskovalni urad vodi direktor oziroma direktorica Nacionalnega preiskovalnega urada (v nadaljnjem besedilu: direktor Nacionalnega preiskovalnega urada).

(1)Z internim aktom, ki ga na predlog direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada sprejme generalni direktor policije, se določi, katere preiskave sumov kaznivih dejanj bo prevzel Nacionalni preiskovalni urad.

(2)Ne glede na prejšnji odstavek lahko Nacionalni preiskovalni urad začne ali prevzame preiskavo suma določenega kaznivega dejanja v primerih, ko pisno pobudo za prevzem preiskave prejme od vodje Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, vodje posameznega okrožnega državnega tožilstva ali predstojnika enega od državnih organov oziroma institucij s področij davkov, carin, finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence, preprečevanja pranja denarja in preprečevanja korupcije, prepovedanih drog in inšpekcijskega nazora. Če ne prevzame preiskave, mora policija o zavrnitvi pisno obvestiti pobudnika.

(1)Policijska uprava je organizacijska enota policije, ustanovljena na določenem območju države.

(2)Policijske uprave, njihovo območje in sedež na predlog ministra predpiše vlada.

(1)Policijsko upravo vodi direktor oziroma direktorica policijske uprave (v nadaljnjem besedilu: direktor policijske uprave).

(2)Direktor policijske uprave je za svoje delo in za delo policijske uprave odgovoren generalnemu direktorju policije.

(1)Policijska uprava opravlja naslednje naloge: 1. usklajuje in usmerja delo območnih policijskih postaj, jim daje strokovna pojasnila, izvaja nadzor nad njihovim delom ter jim zagotavlja strokovno pomoč; 2. odkriva in preiskuje določena kazniva dejanja, odkriva in prijema storilce takih dejanj in jih izroča pristojnim organom; 3. zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja javnega reda, ko je potrebno usklajeno delovanje na območju uprave ali ko gre za hujše kršitve javnega reda; 4. zagotavlja izvajanje določenih nalog s področja varnosti prometa, ko je potrebno usklajeno delovanje na širšem območju uprave; 5. opravlja določene naloge s področja varovanja določenih oseb, prostorov in objektov; 6. izvaja nadzor državne meje in izravnalne ukrepe; 7. izvaja postopke s tujci; 8. izvaja določene naloge na področju varnosti prometa, javnega reda ter preventive; 9. sodeluje z varnostnimi organi na obmejnih območjih sosednjih držav; 10. izdaja na prvi stopnji odločbe v zadevah prehajanja oseb čez državno mejo in dovolitve zadrževanja tujcev; 11. opravlja določene naloge s področja delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, v vojnem in izrednem stanju; 12. izvaja določene naloge vzdrževanja informacijskega in telekomunikacijskega sistema policije; 13. opravlja določene naloge s področja upravljanja kadrovskih virov, vključno s posamičnimi nalogami strokovnega izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja; 14. opravlja določene naloge finančnih in materialnih zadev, rednega in v intervencijskih primerih investicijskega vzdrževanja objektov in materialnih tehničnih sredstev; 15. izvaja, usmerja, načrtuje in sodeluje pri notranjevarnostnih postopkih ter izvaja druge ukrepe, potrebne za notranjo varnost enot policijske uprave; 16. skrbi za izpopolnjevanje sistema in metod dela, uvajanje novih metod dela in inovacijskih rešitev pri izvajanju nalog policije ter izbrane rešitve posreduje generalni policijski upravi; 17. opravlja druge naloge s področja dela policije, ki jih določa zakon ali drug predpis, izdan na podlagi zakona.

(2)Policijska uprava lahko izvaja tudi naloge za zagotavljanje tehnične brezhibnosti indikatorskih merilnikov.

(3)Policijska uprava opravlja naloge v notranjih organizacijskih enotah.

(4)Področne policijske postaje so notranje organizacijske enote policijske uprave, ki so ustanovljene za opravljanje nalog na določenem področju dela policije.

(5)Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se lahko določi, da posamezna policijska uprava opravlja tudi naloge območne policijske postaje.

(6)Vodje notranjih organizacijskih enot policijske uprave so za svoje delo, stanje v enoti in delo enote odgovorni direktorju policijske uprave.

(7)Če policijska uprava ugotovi, da območna policijska postaja z njenega območja ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno ali pravočasno, mora na to opozoriti načelnika policijske postaje in mu naložiti, da zagotovi izvrševanje njenih nalog oziroma da odpravi ugotovljene nepravilnosti v roku, ki mu ga določi.

(8)Policijska uprava lahko prevzame izvedbo posamezne naloge ali vrste nalog iz pristojnosti območne policijske postaje, kadar oceni, da je to potrebno.

Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se lahko določi, da posamezna policijska uprava ali njena notranja organizacijska enota opravlja določene naloge tudi za drugo policijsko upravo.

(1)Območna policijska postaja je organizacijska enota policije, ustanovljena za neposredno opravljanje nalog policije na določenem območju policijske uprave.

(2)Območne policijske postaje ter njihovo območje in sedež določi minister na predlog generalnega direktorja policije.

(3)Območja policijskih postaj morajo biti usklajena z mejami občin tako, da ena policijska postaja izvaja naloge policije na celotnem območju ene ali več občin, ali pa tako, da na območju ene mestne občine izvaja naloge policije več policijskih postaj.

(4)Območna policijska postaja izvaja naloge v skladu z letnim načrtom dela, ki ga sprejme načelnik območne policijske postaje. Letni načrt dela mora biti izdelan na podlagi ciljev generalne policijske uprave in policijske uprave, v katere območje sodi.

(5)Območna policijska postaja pred pripravo letnega načrta dela pozove občine, na območju katerih izvaja naloge, da podajo predloge prioritetnih nalog pri zagotavljanju varnosti. Te predloge območna policijska postaja preuči in jih po oceni vključi v letni načrt.

(6)Načelnik območne policijske postaje po potrebi občinski svet obvešča o varnostnih razmerah na območju občine. Načelnik območne policijske postaje ne sme poročati o konkretnih zadevah, o katerih poteka predkazenski ali prekrškovni postopek.

(1)Območno policijsko postajo vodi načelnik oziroma načelnica (v nadaljnjem besedilu: načelnik).

(2)Načelnik območne policijske postaje je za svoje delo, stanje na policijski postaji in delo policijske postaje odgovoren direktorju policijske uprave.

(1)Za občasno opravljanje določenih nalog policije lahko generalni direktor policije ustanovi posebno policijsko enoto in določi njeno organiziranost, način delovanja, način izbire pripadnikov, naloge in uporabo posebne policijske enote ter materialno tehnično opremljenost enote.

(2)Policisti, ki niso pripadniki posebne policijske enote in opravljajo naloge skupaj s posebno policijsko enoto, imajo v času opravljanja teh nalog pravico do dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, do katerega imajo pravico pripadniki posebne policijske enote v skladu s kolektivno pogodbo, ki ureja javni sektor.

(1)Za izvajanje z zakonom določenih nalog uporablja policija vozila, zrakoplove, plovila, oborožitev in posebno opremo.

(2)Barvo in oznake vozil, zrakoplovov ter plovil, posebno opremo in oborožitev policije določi vlada.

(1)Zagotavljanje notranje varnosti v policiji je naloga policije. Policija skrbi za notranjo varnost z notranjevarnostnimi postopki tako, da preprečuje, odkriva, ocenjuje in analizira možna tveganja, ki ogrožajo notranjo varnost policije, preverja, ocenjuje ter izvaja ukrepe za zmanjšanje tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot.

(2)Policija skrbi za organizacijsko integriteto in osebnostno integriteto zaposlenih. Policija ima svoj kodeks etike.

(3)Notranja varnost v policiji je stanje, ki omogoča zakonito, strokovno in nemoteno izvajanje policijskih nalog, varnost uslužbencev policije, varno uporabo tehničnih sredstev in opreme ter objektov, prostorov in okolišev.

(4)Vrste in način izvajanja postopkov in ukrepov iz prvega odstavka tega člena predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.

(1)Policija upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog in zagotavljanja notranje varnosti zbira in obdeluje osebne podatke in druge podatke.

(2)Policija vodi in vzdržuje naslednje evidence: 1. evidenco službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije, 2. evidenco izdanih identifikacijskih izkaznic, 3. evidenco obvestil o nasprotjih interesov, 4. evidenco dopolnilnega dela in dejavnosti, 5. evidenco daril, 6. evidenco nejavnih stikov, 7. evidenco vlog policistov za pravno pomoč.

(3)Evidence so specifično dokumentarno gradivo. Podatki v evidencah so varovani podatki policije, skladno z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije.

(4)V evidencah iz drugega odstavka tega člena smejo biti: 1. osebni podatki oseb: - osebno ime, - rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj), - enotna matična številka občana (EMŠO), za tujega državljana pa številka osebnega dokumenta, - spol, - naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, - identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah, - državljanstvo; 2. podatki samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pravne osebe in državnega organa: - firma, ime oziroma naziv, - pravnoorganizacijska oblika, - sedež, - matična številka in - davčna številka.

(5)Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se smejo v evidencah obdelovati tudi drugi podatki: 1. v evidenci službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije: fotografija osebe, ki ji je izdana službena izkaznica, datum izdaje službene izkaznice, vrsta službene izkaznice, številka službene izkaznice, datum vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube službene izkaznice, policijska enota, v kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica; 2. v evidenci izdanih identifikacijskih izkaznic: fotografija osebe, ki ji je izdana identifikacijska kartica, datum izdaje identifikacijske kartice, vrsta identifikacijske kartice, številka identifikacijske kartice, datum vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube identifikacijske kartice, policijska enota, v kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica; 3. v evidenci obvestil o nasprotjih interesov: podatki o nalogi, ki jo je opravljal policist, podatki o obveščanju nadrejenega o nastalem položaju, podatki o odločitvi nadrejenega o obstoju nasprotja interesa; 4. v evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti: podatki o pravnem aktu, na podlagi katerega uslužbenec policije opravlja dopolnilno delo ali dejavnost, podatki o postopku odločanja in izdaji soglasja za opravljanje dopolnilnega dela ali dejavnosti; 5. v evidenci daril: podatki o darilu, vrednosti darila in okoliščine prejema darila ter odločitev o ravnanju s prejetim darilom; 6. v evidenci nejavnih stikov oziroma lobiranja: podatki o kraju, času nejavnega stika, podatki o policijski enoti, v kateri je zaposlen uslužbenec policije, podatki o delovnem mestu uslužbenca, podatki o vsebini nejavnega stika, podatki o prejetih darilih; 7. v evidenci vlog policistov za pravno pomoč: številka odločbe, s katero je bila ali ni bila zagotovljena pravna pomoč policistu, datum izdaje odločbe o pravni pomoči, kdo je izdal odločbo o pravni pomoči, podatek, ali je bila odločba izdana zaradi uvedbe predkazenskega, kazenskega ali pravdnega postopka, ali je bila izdana iz razlogov varstva osebnostne integritete policista ali zaradi varstva organizacijske integritete policije ali na podlagi zahteve policista za povrnitev finančnih sredstev, ko je bilo ugotovljeno, da ni bila podana kazenska oziroma odškodninska odgovornost policista, številka, datum in ime pristojnega organa, ki je izdal odločbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o zadevi, ter podatki o finančnih sredstvih, porabljenih za pravno pomoč.

(6)Službena izkaznica in identifikacijska izkaznica lahko vsebujeta logično-tehnične zaščite in ključe, ki omogočajo pravilno in varno obdelavo podatkov policije, dostop v objekte, prostore in okoliše policije ter varno uporabo tehničnih sredstev in opreme policije.

(7)Evidenca službenih izkaznic in evidenca identifikacijskih izkaznic sta lahko urejeni tako, da je podatke iz navedenih evidenc mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah medsebojno povezovati s kadrovsko evidenco, evidenco registracije delovnega časa in evidenco vstopov v objekte policije, ki jo policija vodi na podlagi zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.

(8)Podatki v evidenci obvestil o nasprotjih interesov, evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti, evidenci daril in evidenci nejavnih stikov so lahko urejeni tako, da jih je mogoče medsebojno povezovati na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah. Podatke v teh evidencah je mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah povezovati tudi s podatki v kadrovski evidenci.

(9)Oseba ima pravico do seznanitve s svojimi podatki v evidencah iz tega člena na način in skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(10)Podatki iz 3., 5. in 6. točke petega odstavka tega člena se zbirajo zaradi zagotavljanja notranje varnosti v policiji, posebej zmanjšanja tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot. Obdelujejo se na podlagi obvestil uslužbencev policije takrat, ko se sami znajdejo v položajih nasprotij interesov, sprejmejo darilo ali udeležijo nejavnega stika v skladu s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, ter predpisi, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.

(11)Podatki v evidencah iz drugega odstavka tega člena se hranijo ves čas zaposlitve uslužbenca policije. Po prenehanju zaposlitve se hranijo še pet let. Po preteku rokov hrambe se podatki anonimizirajo.

(1)Varovanje objektov, okolišev objektov in infrastrukture, ki jo uporablja policija, je naloga policije. Za izvajanje navedene naloge ter za izvedbo ukrepov varovanja smejo policisti uporabljati policijska pooblastila pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.

(2)Minister na predlog generalnega direktorja policije določi objekte, okoliše objektov in infrastrukturo, ki jih uporablja policija in so posebnega pomena za opravljanje nalog policije, ter predpiše ukrepe za njihovo varovanje.

(3)Okoliš iz prejšnjega odstavka je funkcionalno ograjeno ali neograjeno zemljišče policijskega objekta, ki je posebnega pomena za opravljanje nalog policije in je potrebno za uporabo takega objekta.

(4)Ne glede na določbe drugih predpisov lahko minister na predlog generalnega direktorja policije odredi kot poseben ukrep varovanja postavitev ovir ali prepoved dostopa ali zadrževanja ljudi na funkcionalnem zemljišču ali javni površini ob objektih policije ali objektih sedeža predsednika republike, vlade, državnega zbora, ministrstev ali diplomatsko konzularnih predstavništev, ki jih varuje policija, kadar obstaja nevarnost za teroristična dejanja, demonstracije ali druge oblike napada na življenje, varnost ali zdravje ljudi in premoženje. Obstoj te nevarnosti se ugotavlja z oceno tveganja, ki jo izdela policija. Poseben ukrep varovanja iz tega odstavka je začasne narave.

(5)Za označevanje objektov policijskih postaj se uporablja modra tabla z barvnim grbom Republike Slovenije in z belim napisom POLICIJA.

(1)Policija izvede varnostno preverjanje ponudnika, ki je naročniku (ministrstvo ali policija) oddal ponudbo po predpisih, ki urejajo javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), za izvajanje storitev, gradenj ali dobavo blaga za policijo ali izvajanje storitev ali dobavo blaga v prostorih policije (v nadaljnjem besedilu: dela za policijo) z namenom zagotavljanja varnosti podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije, kadar te varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta varovanja objektov, hišnega reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.

(2)Policija izvede varnostno preverjanje za stranko, ki ni ponudnik po predpisih o javnem naročanju in je oddal ponudbo na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja (v nadaljnjem besedilu: stranka), za izvajanje del za policijo z namenom zagotavljanja varnosti podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije, kadar te varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta varovanja objektov, hišnega reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.

(3)Policija varnostno preverja ponudnika iz prvega odstavka, stranko iz drugega odstavka in osebe iz četrtega odstavka tega člena v primerih izvajanja naslednjih del: - obdelave varovanih podatkov policije ali dostopa do tajnih podatkov; - del za policijo, ki lahko vplivajo na varnost podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije ter varnost oborožitve, sredstev in opreme.

(4)Ponudnik in stranka pri predložitvi ponudbe naročniku predloži seznam oseb, ki bodo opravljale posamezna dela za policijo. Policija pri varnostnem preverjanju oseb ugotavlja varnostne zadržke iz 1., 2., 3., 4., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona. Oseba, pri kateri se ugotovi varnostni zadržek, ne more opravljati del za policijo. Če se med pogodbenim razmerjem za osebe pojavijo okoliščine, ki narekujejo ponovno varnostno preverjanje, se varnostno preverjanje ponovi, in če se pri tem ugotovijo varnostni zadržki, oseba ne more še naprej opravljati del za policijo.

(5)Ne glede na predpise, ki urejajo javno naročanje, naročnik (ministrstvo ali policija) iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi ponudnika, če policija pri varnostnem preverjanju ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali tistega, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor pri ponudniku (v nadaljnjem besedilu: predstavnik ponudnika). Enako ravna naročnik, če pri varnostnem preverjanju stranke iz drugega odstavka tega člena ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali tistega, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor (v nadaljnjem besedilu: predstavnik stranke). Če se med pogodbenim razmerjem za predstavnika ponudnika ali stranke pojavijo okoliščine, ki narekujejo ponovno varnostno preverjanje, se varnostno preverjanje ponovi, in če se ugotovijo varnostni zadržki iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za predstavnika ponudnika ali stranke, lahko naročnik odstopi od pogodbe.

(6)Ponudnik iz prvega odstavka, stranka iz drugega odstavka in oseba iz četrtega odstavka tega člena, ki je že bila varnostno preverjena, se ponovno varnostno preveri, če je od zadnjega varnostnega preverjanja minilo več kot leto dni, razen če se pojavijo nove okoliščine, zaradi katerih je potrebno varnostno preverjanje opraviti prej.

(7)Varnostno preverjanje se izvede v skladu s petim, šestim in sedmim odstavkom 51. člena in 53. členom tega zakona.

(8)Policija določi seznam del za policijo, ki zaradi načina ali narave izvajanja lahko vplivajo na varnost podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije ter varnost oborožitve, sredstev in opreme.

(1)Posameznik, ki prostovoljno in ob soglasju policista pomaga pri opravljanju z zakonom določenih nalog policije in se pri tem poškoduje ali izgubi delovno zmožnost, je upravičen do vseh pravic in prejemkov, ki izhajajo iz zdravstvenega, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, do katerih je upravičen policist v primeru poškodbe pri delu.

(2)Osnova za odmero pravic iz prejšnjega odstavka je osnovna plača policista v najnižjem plačnem razredu ali posameznikova plača, če je to zanj ugodneje.

(3)Če posameznik pri pomoči policiji izgubi življenje, so njegovi družinski člani upravičeni do družinske pokojnine v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(4)Ožji družinski člani (zakonec, zunajzakonski partner, partner iz registrirane istospolne partnerske skupnosti, otroci ter posvojenci) posameznika iz prejšnjega odstavka so skupaj upravičeni tudi do enkratne denarne pomoči v višini zadnjih šestih mesečnih plač tega posameznika oziroma šestih osnovnih plač policista v najnižjem plačnem razredu, če je to zanje ugodneje.

(5)Posameznik, ki je pomagal policiji, ima pravico do povračila škode, ki jo ima zaradi dane pomoči. V času izvajanja pomoči ima posameznik, ki pomaga policiji, pravico do ustrezne oskrbe, ki jo določi vodja policijske enote, v kateri se pomoč izvaja.

(6)V primeru ogroženosti posameznika, ki je pomagal oziroma pomaga policiji, in njegovih bližnjih lahko policija izvede ukrepe, določene v 66. členu tega zakona. Za izvedbo ukrepov je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.

(7)Za bližnjega se po tem zakonu štejejo ožji družinski člani in druge osebe, ki so s posameznikom v zaupnem razmerju in to okoliščino vsaj verjetno izkažejo.

(8)Če se zoper posameznika, ki je pomagal policiji, uvede predkazenski, kazenski ali pravdni postopek, ki je v zvezi z dano pomočjo, mu policija zagotovi plačano pravno pomoč v tem postopku na način, določen v predpisu iz 64. člena tega zakona.

(1)Policija obvešča javnost o zadevah s svojega delovnega področja, če s tem ne škodi izvajanju nalog policije ali upravičenim koristim drugih.

(2)Policija sme pozvati javnost k posredovanju koristnih podatkov za izvajanje nalog policije, pri čemer lahko razpiše denarno nagrado.

(3)Podatke in obvestila o opravljanju nalog iz prvega odstavka tega člena dajejo minister, generalni direktor policije, direktor policijske uprave, načelnik območne policijske postaje in drugi uslužbenci ministrstva oziroma policije, ki jih navedeni pooblastijo.

(4)Direktor policijske uprave in načelnik območne policijske postaje lahko obveščata javnost le o varnostni problematiki na območju policijske enote, ki jo vodita.

(1)Policijske uprave in območne policijske postaje v okviru svojih pristojnosti sodelujejo z organi samoupravnih lokalnih skupnosti na področjih, ki se nanašajo na izboljšanje varnosti v samoupravni lokalni skupnosti.

(2)Policijske uprave in območne policijske postaje sodelujejo tudi z drugimi organi, organizacijami in institucijami, civilno družbo in posamezniki, katerih dejavnost je usmerjena k zagotavljanju večje varnosti oziroma k spodbujanju varnostnega samoorganiziranja prebivalcev, ter jim v okviru svojih pristojnosti in možnosti nudijo pomoč.

(3)Policijske uprave in območne policijske postaje ter organi, organizacije in institucije iz prvega in drugega odstavka tega člena sporazumno ustanavljajo svete, sosvete, komisije ali druge dogovorjene oblike partnerskega sodelovanja za zagotavljanje večje varnosti. V ustanovitvenem aktu se določijo področje, območje in način njihovega delovanja.

(1)Policija sodeluje z državnimi organi, samoupravnimi lokalnimi skupnostmi, pravnimi osebami, samostojnimi podjetniki posamezniki, tujimi varnostnimi organi, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter z drugimi organi in organizacijami zaradi zagotavljanja večje varnosti.

(2)Zaradi uresničevanja ciljev iz prejšnjega odstavka sme policija sklepati sporazume o sodelovanju.

(1)Policija sodeluje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami, katerih dejavnost je pomembna za ohranjanje zgodovinskega spomina delovanja policije, izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica policista in jim v okviru možnosti omogoča uporabo nepremičnega in v posebnih primerih premičnega premoženja države.

(2)Možnosti in načine sodelovanja se opredeli v pravilniku, ki ga sprejme minister. Pravilnik mora med drugim določati, kdaj je uporaba nepremičnega ali premičnega premoženja države brezplačna in posebne primere uporabe premičnega premoženja države.

(3)Konkreten način sodelovanja s posamezno organizacijo iz prvega odstavka tega člena se opredeli s sporazumom, ki ga z vsako posamezno organizacijo skleneta minister in generalni direktor policije. Sporazum ne more omogočati, da bi člani organizacij iz prvega odstavka tega člena, ki so javni uslužbenci, naloge za organizacijo opravljali v okviru delovnega časa.

(1)Policija sodeluje s pristojnimi tujimi varnostnimi organi in z drugimi mednarodnimi organizacijami s področja nalog policije na podlagi sprejetih mednarodnih obveznosti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo.

(2)Policija lahko z namenom krepitve mednarodnega sodelovanja med pristojnimi varnostnimi organi v tujino napoti policijskega atašeja. O državi napotitve policijskega atašeja v tujino odloči vlada na predlog ministra.

(3)Postopek napotitve, način prijave in postopek izbire kandidata, priprave na napotitev, prenehanje dela napotenega policijskega atašeja v tujini, poročanje o delu ter finančno spremljanje napotitve predpiše minister.

(1)Policija skladno z določbami zakona, ki ureja napotitev oseb v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije, napoti uslužbence policije v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije. Napotitev uslužbencev policije v druge organizacije pa izvede na podlagi odločitve ministra.

(2)Vlada predpiše postopek napotitve uslužbencev policije v druge organizacije, način prijave in izbire kandidatov, prenehanje dela napotenih oseb v drugi organizaciji, poročanje o delu ter finančno spremljanje napotitve.

(1)Policisti, ki opravljajo naloge v uniformi, imajo pravico in dolžnost nositi uniformo in morajo biti osebno urejeni v skladu s predpisom, ki ga izda minister.

(2)Upokojeni policisti in neuniformirani policisti lahko nosijo slovesno uniformo na državnih prireditvah, srečanjih poklicnih, strokovnih in veteranskih združenj ter na pogrebih aktivnih in upokojenih policistov v skladu s predpisom, ki ga izda minister.

(3)Drugi uslužbenci policije lahko zaradi opravljanja narave svojega dela nosijo uniformo v skladu s predpisom, ki ga izda minister. Delovna mesta drugih uslužbencev policije, ki pri svojem delu nosijo uniformo, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

(4)Izposojo in uporabo uniforme, tehničnih sredstev policije, simbolov policije za film, televizijo, gledališke predstave, druge javne nastope, humanitarne, reklamne in druge komercialne namene dovoli generalni direktor policije glede na operativne zmožnosti policije in namen uporabe. Izposoja in način uporabe uniforme in tehničnih sredstev ali simbolov policije se uredita s pogodbo z uporabnikom.

(5)Uniformo, položajne oznake in simbole policije predpiše vlada.

(6)Način vzdrževanja uniforme in višino nadomestila za čiščenje uniforme in osebno urejenost uniformiranih policistov predpiše minister. Postopek zamenjave posameznih delov uniforme ob poškodovanju uniforme določi generalni direktor policije.

(1)Policisti lahko policijske naloge opravljajo tudi v civilni službeni obleki, delovni obleki ali lastnih civilnih oblačilih.

(2)Neuniformirani policisti lahko opravljajo policijske naloge v civilni službeni obleki, ki jo zagotovi delodajalec. Civilno službeno obleko prejmejo policisti, ki opravljajo policijske naloge, pri katerih se zahteva poslovna urejenost z enotnimi oblačili po kroju ali barvi. Z aktom o organizaciji in sistemizaciji se določijo delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v civilni službeni obleki. Prejem civilne službene obleke izključuje pravico do prejema denarnega nadomestila za lastna civilna oblačila.

(3)Neuniformirani policisti lahko opravljajo policijske naloge tudi v delovni obleki, ki jo zagotovi delodajalec. Na delovni obleki se lahko nosijo simboli policije v skladu s predpisom vlade, ki ureja vrste policijskih uniform, položajnih oznak in simbolov v policiji. Delovno obleko prejmejo neuniformirani policisti, ki opravljajo naloge policije iz druge alineje prvega odstavka 4. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13 in 23/15 – popr.). Delovna mesta, na katerih se naloge opravljajo v delovni obleki, se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji.

(4)Policisti, ki v lastnih civilnih oblačilih opravljajo policijske naloge, kjer se zahteva poslovna urejenost brez potrebe po enotnih oblačilih ali zaradi narave dela prihaja do nesorazmerne obrabe lastnih civilnih oblačil, pa niso prejemniki civilne službene obleke, so upravičeni do denarnega nadomestila. Delovna mesta in naloge iz prejšnjega stavka se določijo z aktom o organizaciji in sistemizaciji.

(5)Način vzdrževanja in nadomestilo za čiščenje oblek, sestavo civilne službene obleke in delovne obleke in višino letnega denarnega nadomestila za uporabo lastnih oblačil v službene namene predpiše minister.

(1)Prepovedano je izdelovati ali uporabljati uniforme in oznake, ki so po barvi, kroju, položajnih oznakah, simbolih ali drugih oznakah enake ali podobne uniformi, položajnim oznakam, simbolom ali drugim oznakam na uniformi policije, ter reproducirati in uporabljati v prometu vozila, ki so po grafični podobi enaka ali podobna vozilom in drugim prevoznim sredstvom policije.

(2)Prepovedana je uporaba imena »policija« in izpeljank imena »policija« ter uporaba uniforme, položajnih oznak in simbolov policije na način, ki omogoča zavajanje v pravnem prometu.

(3)Predmete, ki so bili izdelani ali uporabljeni v nasprotju s prejšnjim odstavkom, policist zaseže na kraju prekrška.

Uslužbenci policije so policisti in drugi uslužbenci, zaposleni v policiji.

(1)Policisti so uniformirani ali neuniformirani uslužbenci policije, ki opravljajo naloge policije in imajo pravico in dolžnost izvrševati policijska pooblastila.

(2)Za delovno mesto policista se zahteva najmanj srednješolska izobrazba.

(3)Poklic policista se določi s poklicnim standardom, ki je podlaga za oblikovanje izobraževalnih programov.

(4)Policist, ki je najmanj pet let neprekinjeno zaposlen v policiji, je karierni policist. Ob prenehanju zaposlitve v policiji status kariernega policista preneha. Napotitev ali premestitev po odločitvi delodajalca v ministrstvo, v druge državne organe ali napotitev na podlagi 39. člena tega zakona se ne štejejo za prekinitev statusa kariernega policista. Status kariernega policista ne preneha tudi v primeru mirovanja pravic zaradi sklenitve pogodbe o zaposlitvi z drugim delodajalcem v interesu Republike Slovenije.

(5)Karierni policist se vključi v sistem izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja za pridobivanje znanj in usposobljenosti z namenom napredovanja in premeščanja na druga delovna mesta v policiji.

(6)Policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme biti član politične stranke.

(7)Policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme opravljati funkcije nepoklicnega župana, nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika.

(8)Policistu, ki med trajanjem delovnega razmerja prevzame opravljanje funkcije iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje.

(9)Policisti imajo službeno izkaznico, s katero izkazujejo pooblaščenost za izvajanje policijskih pooblastil.

(10)Službeno izkaznico izda generalni direktor policije.

(11)Obrazec službene izkaznice ter postopek za njeno izdajo in vrnitev predpiše minister.

(1)Delovno razmerje za opravljanje nalog v policiji lahko sklene oseba, ki poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, izpolnjuje še naslednje pogoje: 1. da ima ustrezne psihofizične sposobnosti; 2. da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali da ni bila pravnomočno obsojena zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece; 3. da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; 4. da je državljan Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Evropski uniji; 5. da je bila varnostno preverjena v obsegu in na način, kot je določen v tem zakonu, in da zanjo ne obstaja varnostni zadržek; 6. da nima dvojnega državljanstva; 7. da ni član politične stranke in da o tem poda pisno izjavo; 8. da ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije B.

(2)Pogoji iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista in za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.

(3)Psihofizične sposobnosti iz 1. točke prvega odstavka tega člena se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

(4)Za kandidata za policista se zahteva najmanj srednja strokovna ali srednja splošna izobrazba in veljavno vozniško dovoljenje kategorije B. Pogoj morajo kandidati izpolniti najpozneje do roka, določenega v javni objavi.

(5)Osebi, s katero ni bilo sklenjeno delovno razmerje policista, policija ni dolžna sporočiti razlogov za svojo odločitev.

(1)Sklenitev delovnega razmerja policistov se izvede skladno z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, če ta zakon ne določa drugače.

(2)Delovno razmerje s kandidati za policiste se sklene na podlagi javne objave.

(3)Za sklenitev delovnega razmerja policista na delovnih mestih, za katera se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, se ne uporablja zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, in tudi ni potrebna javna objava. Delovna mesta se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

(4)Policist, ki mu je prenehalo delovno razmerje v policiji, se v primeru ponovne sklenitve pogodbe o zaposlitvi v policiji na podlagi tretjega odstavka tega člena imenuje v isto stopnjo naziva in uvrsti v isti plačni razred, v katerega je bil imenovan oziroma uvrščen pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji. Ne glede na določbo prejšnjega stavka policista ni mogoče uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je na delovnem mestu mogoče doseči z napredovanjem.

(5)Če je policist iz prejšnjega odstavka pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji dosegel naziv višje stopnje, kot ga je mogoče doseči na delovnem mestu, za katerega ob ponovni zaposlitvi v policiji sklene pogodbo o zaposlitvi, se imenuje v najvišji naziv, ki ga je mogoče doseči na tem delovnem mestu.

(1)S kandidati za policiste se sklene pogodba o zaposlitvi za čas izobraževanja za poklic policista.

(2)Kandidati za policiste med izobraževanjem iz prejšnjega odstavka opravljajo pripravništvo za delovna mesta, za katera se zahteva poklic policista po poklicnem standardu, ter pridobijo ustrezne delovne izkušnje in sposobnosti za samostojno opravljanje dela policista.

(3)Šteje se, da kandidati za policiste med izobraževanjem pridobijo zahtevane delovne izkušnje za imenovanje v uradniški naziv XII. stopnje, 4. kariernega razreda v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Med izobraževanjem se kandidatu za policista določi osnovna plača, ki je za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače uradniškega naziva, za katerega kandidat za policista pridobiva delovne izkušnje.

(4)Po uspešno zaključenem izobraževanju policija s kandidatom za policista, brez javne objave ali javnega natečaja, sklene delovno razmerje za nedoločen čas.

(5)Policist iz prejšnjega odstavka mora v delovnem razmerju ostati najmanj še dvakrat toliko časa, kot je trajalo izobraževanje.

(6)Kandidat za policista, ki ne sklene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ali policist, ki mu delovno razmerje preneha po njegovi volji ali krivdi pred rokom iz prejšnjega odstavka, mora policiji povrniti stroške izobraževanja.

(7)Šteje se, da izpolnjuje pogoj glede obveznega usposabljanja za imenovanje v naziv policist, ki je zaključil izobraževanje za poklic policista, pri katerem so bile v izobraževalni program vključene vse vsebine, ki jih zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, določa za obvezno usposabljanje za imenovanje v naziv.

Policija lahko prekliče izbiro osebe za sklenitev delovnega razmerja, če se do sklenitve delovnega razmerja ugotovijo dejstva, da oseba ne izpolnjuje pogojev iz 44. člena tega zakona. Preklica ni treba obrazložiti.

(1)Generalnega direktorja policije imenuje in razrešuje vlada na predlog ministra. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(2)Generalni direktor policije je za svoje delo in delo policije odgovoren ministru.

(3)Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za generalnega direktorja policije izpolnjevati naslednje pogoje: 1. pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja policista; 2. da ima najmanj 15 let delovnih izkušenj v policiji; 3. da ima najmanj osem let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju.

(1)Generalni direktor policije ima lahko tri namestnike, ki mu pomagajo pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih določi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom.

(2)V primeru odsotnosti ali zadržanosti generalni direktor policije pooblasti namestnika, ki ga nadomešča.

(3)Poleg pogojev, določenih v zakonu, ki ureja sistem javnih uslužbencev, mora kandidat za namestnika generalnega direktorja policije izpolnjevati naslednje pogoje: 1. pogoje, ki jih ta zakon zahteva za sklenitev delovnega razmerja policista; 2. da ima najmanj 12 let delovnih izkušenj v policiji; 3. da ima najmanj pet let delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih v javnem sektorju.

Direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada imenuje in razrešuje generalni direktor policije. Za postopek se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, o imenovanju in razrešitvi direktorja organa v sestavi.

(črtan)

(črtan)

(črtan)

Za uslužbence policije veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja in plače javnih uslužbencev, predpisi, ki urejajo zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ter kolektivne pogodbe, ki veljajo za uslužbence policije, če s tem zakonom ni določeno drugače.

(1)Policija izvede varnostno preverjanje posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji in pred sklenitvijo pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ter uslužbenca policije pred premestitvijo ali napotitvijo na določena delovna mesta v policiji in pred napotitvijo v mednarodne civilne misije in mednarodne organizacije ter napotitvijo v tujino, kjer bo opravljal policijske naloge, se izobraževal ali usposabljal brez prekinitve najmanj 25 dni.

(2)Policija varnostno preveri tudi osebe, ki se bodo izobraževale, izpopolnjevale ali usposabljale po programih policije.

(3)Policija ne izvede varnostnega preverjanja iz prvega odstavka tega člena za uslužbenca policije pred njegovo premestitvijo ali napotitvijo na določeno delovno mesto v policiji, če gre za premestitev ali napotitev na tako delovno mesto, ki je z aktom o organizaciji in sistemizaciji ter z odločitvenim modelom ocenjeno za enako ali manj izpostavljeno tveganjem.

(4)Policija, na predlog ministrstva, varnostno preveri posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja v ministrstvu za opravljanje strokovnih nalog upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije ter izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije.

(5)Varnostno preverjanje je poizvedba, ki jo opravi policija in katere namen je zbrati podatke o morebitnih varnostnih zadržkih iz 52. člena tega zakona.

(6)Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za opravljanje del za policijo ali za opravljanje del v prostorih policije, skladno s pogodbo, sklenjeno po predpisih o javnem naročanju, ali zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, ali za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali napotitev v tujino, kjer bo opravljala policijske naloge, se izobraževala ali usposabljala brez prekinitve najmanj 25 dni, ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ali sklenitev pogodbe o izobraževanju, izpopolnjevanju ali usposabljanju po programih policije ali za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za opravljanje strokovnih nalog upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije. Če predstavnik ponudnika ali stranke iz petega odstavka 32.a člena tega zakona ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ponudnik ali stranka ne izpolnjuje pogojev za oddajo naročila in ga naročnik (ministrstvo ali policija) izključi iz postopka oddaje javnega naročila oziroma s stranko ne sklene pogodbe za opravljanje del.

(7)Policija pri varnostnem preverjanju pridobiva podatke neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, od drugih oseb, organov in organizacij in iz že obstoječih zbirk podatkov. Če policija pri varnostnem preverjanju zbira osebne in druge podatke o preverjani osebi iz že obstoječih zbirk podatkov, so ji organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi pisne ali s pisno obliko izenačene zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke.

(8)Določena delovna mesta iz prvega odstavka tega člena so delovna mesta, ki so izpostavljena dodatnim tveganjem za prisotnost varnostnih zadržkov iz 52. člena tega zakona ter določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

(9)Osebe iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena ter osebe iz 32.a člena tega zakona imajo pravico do vpogleda, prepisa oziroma izpisa podatkov o svojem varnostnem preverjanju v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, razen v podatke, katerih razkritje bi ogrozilo vire varnostnega preverjanja oziroma če bi to neposredno onemogočilo izvedbo nalog policije ali ogrozilo varovane podatke policije in tajne podatke.

(1)Varnostni zadržki so: 1. lažne navedbe podatkov preverjane osebe v vprašalniku ali v razgovoru za varnostno preverjanje; 2. pravnomočna obsodba za naklepno kaznivo dejanje z elementi nasilja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti; 3. pravnomočna odločba o prekršku zoper javni red in mir z elementi nasilja ter prekrškov s področja proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami ter orožja; 4. dokončen disciplinski ukrep zaradi težje disciplinske kršitve pri obdelovanju oziroma obravnavanju tajnih podatkov, osebnih podatkov in varovanih podatkov policije; 5. odvisnost od alkohola, prepovedanih drog oziroma druga zasvojenost; 6. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog policije; 7. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija; 8. navezovanje stikov in poskusov novačenja organizacij in združb, ki delujejo zoper pravni red Republike Slovenije; 9. utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz prvega, drugega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter osebe iz 32.a člena tega zakona.

(2)Če se z varnostnim preverjanjem ugotovi sum odvisnosti od alkohola, drog ali drugih zasvojenosti iz 5. točke prejšnjega odstavka oziroma sum bolezni ali duševnih stanj iz 6. točke prejšnjega odstavka, policija ta sum preveri tako, da napoti preverjano osebo na zdravniški pregled v zdravstveno organizacijo, ki jo določi policija. Preverjanje se opravi na podlagi sklepa o napotitvi. Če se preverjana oseba pregleda iz neupravičenih razlogov ne udeleži v roku, ki ji ga določi zdravstvena organizacija, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.

(3)Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz 9. točke prvega odstavka tega člena obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz prekrškovnih ali kazenskih postopkov ali življenjskih razmer lahko sklepa, da bo oseba nezakonito ali nestrokovno: - opravljala naloge v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji ali v tujini, kjer bo opravljala policijske naloge, se izobraževala ali usposabljala brez prekinitve najmanj 25 dni, - opravljala dela za policijo ali opravljala dela v prostorih policije skladno s pogodbo, sklenjeno po predpisih o javnem naročanju ali po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, - opravljala strokovne naloge upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije v ministrstvu.

(4)Utemeljen dvom iz prejšnjega odstavka je podan tudi, če bi izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje osebe po programih policije vplivalo na notranjo varnost v policiji ali ugled policije.

(5)Pri presoji utemeljenega dvoma se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsta in višina predpisane oziroma izrečene sankcije, življenjske razmere oseb, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve ter povezava med dejanjem in nalogami iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.

(1)Podatki, ki se smejo pridobivati v postopku varnostnega preverjanja, so: 1. osebno ime, vključno s prejšnjimi, 2. EMŠO, za tujega državljana pa številka, vrsta in država izdajateljica osebnega dokumenta, 3. identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah, 4. podatki iz evidenc policije, navedenih v 1., 2., 3., 4., 5., 6., 10., 11. in 12. točki drugega odstavka 123. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije, 5. datum in kraj rojstva, 6. državljanstvo oziroma državljanstva, vključno s prejšnjimi, 7. naslov prebivališča (stalnega in začasnega), 8. bivanja v tujini, vključno z uradnimi napotitvami na delo v tujini (kraj, obdobje in razlog bivanja), 9. zakonski stan ali z njim izenačena skupnost in število otrok, 10. poklic in delo, ki ga opravlja ali je opravljal, 11. znanje o ravnanju z orožjem, 12. sedanji in prejšnji delodajalci ter njihovi naslovi, 13. pravnomočne sodbe zaradi kaznivih dejanj, katerih storilec se preganja po uradni dolžnosti, sodbe in odločbe o prekrških, 14. kazenski postopki za kazniva dejanja, za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, in postopki o prekrških, 15. odvisnost od alkohola, drog oziroma druge zasvojenosti, 16. bolezen ali duševne motnje, ki bi lahko ogrozile varno opravljanje nalog policije, 17. stiki s tujimi varnostnimi organi ali obveščevalnimi ali protiobveščevalnimi službami, 18. članstvo ali sodelovanje v organizacijah ali skupinah, ki protipravno ogrožajo vitalne interese Republike Slovenije ali držav članic političnih, obrambnih in varnostnih zvez, katerih članica je Republika Slovenija, 19. disciplinske sankcije, 20. prejšnja varnostna preverjanja po tem zakonu, 21. sodelovanje v tujih oboroženih silah ali drugih oboroženih formacijah, 22. lastnosti in okoliščine iz življenja preverjane osebe, zlasti premoženjske razmere, zaradi katerih bi lahko bila izpostavljena izsiljevanju ali drugim oblikam pritiska.

(2)Med varnostnim preverjanjem se smejo zbirati le tisti podatki iz prejšnjega odstavka, ki so pomembni za odločitev o varnostnem zadržku.

(3)Samostojni podjetniki posamezniki, posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnosti, pravne osebe in državni organi, od katerih policija med varnostnim preverjanjem zbira podatke iz prvega odstavka tega člena, morajo policiji podatke brezplačno posredovati najkasneje v 15 dneh od prejetja zahteve.

(4)Subjekti iz prejšnjega odstavka morajo obdelovati podatke skladno z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in z drugimi predpisi, ki urejajo zaupnost ali tajnost podatkov, preverjani osebi pa niso dolžni sporočiti ali potrditi, da so bili podatki posredovani policiji. Preverjena oseba je s tem lahko seznanjena pet let po varnostnem preverjanju oziroma dve leti po prenehanju zaposlitve.

(5)Slovenska obveščevalno-varnostna agencija in obveščevalno-varnostna služba ministrstva, pristojnega za obrambo, policiji nista dolžni posredovati podatkov, ki se nanašajo na 17. in 18. točko prvega odstavka tega člena, če bi to ogrozilo vire ugotavljanja oziroma preverjanja posredovanih podatkov.

(1)Za opravljanje nalog varovanja državne meje in varovanja objektov, ki jih v skladu s predpisi varuje policija, se lahko z osebo, ki izpolnjuje pogoje iz 44. člena tega zakona, sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas do pet let, ki se lahko enkrat podaljša za obdobje do pet let.

(2)Za sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas z osebo iz prejšnjega odstavka ni potrebna javna objava ali javni natečaj.

(3)Ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ima policist, ki je sklenil pogodbo o zaposlitvi za določen čas na podlagi prvega odstavka tega člena, po šestih mesecih od prenehanja pogodbe o zaposlitvi pravico zahtevati, da se mu sredstva, ki jih ima na računu pri Skladu obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja, izplačajo v enkratnem znesku. To pravico ima policist le pod pogojem, da v roku šestih mesecev po prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne sklene nove pogodbe o zaposlitvi na delovnem mestu, na katerem je obvezna vključitev v poklicno zavarovanje. Policist, ki izkoristi to pravico, ne more uveljavljati pravic iz poklicnega zavarovanja in pravic v obveznem zavarovanju, pridobljenih na podlagi vključitve v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje, ki so določene v zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Na predlog generalnega direktorja policije ministrstvo z javno objavo objavi prosta delovna mesta kandidatov za policista v skladu s potrebami in kadrovskim načrtom.

(1)Če je bil policist pravnomočno obsojen na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot tri mesece zaradi naklepnega kaznivega dejanja, povezanega z uporabo policijskih pooblastil, mu preneha pogodba o zaposlitvi. Delovno razmerje mu preneha s sklepom generalnega direktorja policije, najpozneje pa 15. dan po vročitvi pravnomočne sodbe policiji.

(2)Sodišče mora v primerih iz prejšnjega odstavka pravnomočno sodbo poslati policiji.

(1)Policisti morajo biti strokovno in psihofizično usposobljeni za opravljanje nalog policije, policija pa jim mora zagotavlja pogoje za usposabljanje. Če policist posameznih usposabljanj, za katera je tako določeno v programih usposabljanj iz 97. člena tega zakona, v tekočem letu ne opravi uspešno, mora opravljati preizkus strokovne in psihofizične usposobljenosti pred komisijo, ki jo imenuje generalni direktor policije.

(2)Policist lahko ponavlja preizkus iz prejšnjega odstavka največ dvakrat zaporedoma.

(3)Način preverjanja in ocenjevanja uspešnosti na usposabljanjih iz prvega odstavka tega člena se določi s programi usposabljanj iz 97. člena tega zakona, vsebino in potek preizkusa strokovne in psihofizične usposobljenosti ter način ocenjevanja pred komisijo pa določi minister na predlog generalnega direktorja policije.

Člane posadk policijskih zrakoplovov (pilote in tehnike letalce), policiste, ki opravljajo naloge policijskih potapljačev in policiste Specialne enote, ki opravljajo naloge s področja proti-bombne zaščite, delodajalec zaradi ohranjanja psihofizične sposobnosti za 15 dni na leto napoti na izvajanje posebnih aktivnosti za ohranjanje in obnavljanje psihofizičnih sposobnosti. Vrsto in obseg aktivnosti določi minister.

(1)Oseba, ki je sklenila delovno razmerje policista, mora v roku enega leta po sklenitvi delovnega razmerja opraviti izpit za izvajanje policijskih pooblastil.

(2)Vsebino in način opravljanja izpita iz prejšnjega odstavka predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.

(3)Osebi, ki v roku iz prvega odstavka tega člena ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno razmerje. Generalni direktor policije lahko rok za opravljanje izpita za izvajanje policijskih pooblastil zaradi utemeljenih razlogov podaljša še največ za eno leto.

(4)Izpita ne opravlja oseba, ki je uspešno zaključila izobraževalni program policist ali kriminalistični tečaj.

(1)Po opravljenem izpitu iz 58. člena tega zakona mora policist dati prisego pred generalnim direktorjem policije.

(2)Prisega se glasi: »Slovesno prisegam, da bom pri izvajanju nalog policije vestno, odgovorno, humano in zakonito izpolnjeval svoje naloge ter spoštoval človekove pravice in temeljne svoboščine.«.

(3)Prisego iz prejšnjega odstavka dajo tudi pomožni policisti.

(1)Ne glede na zakon, ki ureja sistem javnih uslužbencev, se lahko pomočnika direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada in vodjo preiskav, katerega delovna uspešnost je ocenjena z oceno nižjo od zelo dobro, oziroma preiskovalca, katerega delovna uspešnost je ocenjena z oceno nižjo od dobro, premesti na drugo ustrezno delovno mesto, za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

(2)Ocenjevanje in premestitev se izvede v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev.

(1)Generalni direktor policije lahko z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila: - če uporabi policijska pooblastila v nasprotju s predpisi; - če ravna v nasprotju z določbo zakona, ki določa naloge in pooblastila policije in določa, da morajo policisti tudi zunaj delovnega časa preprečevati nezakonita dejanja ter izvajati naloge policije, če je zaradi nezakonitega dejanja ali zaradi splošne nevarnosti neposredno ogroženo življenje, zdravje, osebna varnost ali premoženje; - če tretjič ne opravi preizkusa iz 57. člena tega zakona; - če se ugotovi, da ima dvojno državljanstvo; - če ne izpolnjuje več pogojev za dostop do tajnih podatkov zahtevane stopnje ali - če opravlja dela iz 75. člena tega zakona.

(2)Generalni direktor policije z odločbo odvzame policistu pravico izvajati policijska pooblastila na podlagi ocene zdravstvene komisije, da ni zmožen za opravljanje svojega dela, ali če ugotovi, da je član politične stranke.

(3)Zoper odločbo iz prvega in drugega odstavka tega člena je dopustna pritožba. O pritožbi odloča minister.

(4)Policista iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor policije premesti na drugo delovno mesto, ustrezno njegovi strokovni izobrazbi. Če uslužbenec ponujeno delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, odkloni ali če mu takega delovnega mesta v policiji ali drugem državnem organu ni mogoče zagotoviti, mu po preteku odpovednega roka preneha delovno razmerje.

(5)Policistu iz prvega in drugega odstavka tega člena se odvzamejo službena izkaznica, orožje in uniforma ter se mu prepreči dostop do evidenc.

(1)Policistu, ki je zaradi težav z duševnim zdravjem začasno nezmožen izvajati policijska pooblastila, lahko generalni direktor policije na podlagi ocene zdravstvene komisije policije z odločbo začasno omeji izvajanje policijskih pooblastil tako, da se mu odvzameta službeno orožje in službena izkaznica, lahko pa tudi prepreči dostop do evidenc in neposrednemu vodji policista odredi, da policistu v tem času odreja delo, primerno njegovemu zdravstvenemu stanju. Ukrep lahko traja največ 60 dni in se lahko na podlagi ocene zdravstvene komisije podaljša, vsakič za največ 60 dni, do zaključka zdravljenja.

(2)Neposredni vodja policista, ki meni, da so se pri policistu pojavile okoliščine iz prejšnjega odstavka, v roku 24 ur ali najpozneje prvi naslednji delovni dan predloži predlog za oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije zdravstveni komisiji policije, policistu pa takoj odvzame službeno orožje in službeno izkaznico ter mu prepreči dostop do evidenc. Zdravstvena komisija mora predlog obravnavati in v osmih dneh po prejemu predloga z oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije seznaniti generalnega direktorja policije ali predlagatelju sporočiti, da pogoji za omejitev izvajanja policijskih pooblastil iz prejšnjega odstavka niso izpolnjeni. V primeru začasne zadržanosti od dela zaradi bolezni se roki iz prejšnjega stavka štejejo od vrnitve policista na delo.

(3)Predlog za oceno zmožnosti policista za opravljanje nalog policije zaradi okoliščin iz prvega odstavka tega člena lahko zdravstveni komisiji policije predloži tudi izvajalec medicine dela ministrstva.

(4)O prenehanju razlogov za začasni ukrep po prvem odstavku tega člena zdravstvena komisija obvesti generalnega direktorja policije, ki nemudoma odpravi ukrep.

(5)Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dopustna pritožba v osmih dneh. Pritožba ne zadrži izvršitve odločbe. O pritožbi odloči minister v roku osmih delovnih dni.

Policistu, ki mu je prepovedano opravljanje dela, ali policistu, ki je začasno odstranjen od dela, se odvzameta službena izkaznica in orožje ter onemogoči dostop do evidenc.

(1)Policija zagotavlja plačano pravno pomoč policistu, pomožnemu policistu in nekdanjemu policistu, zoper katerega se vodi predkazenski postopek oziroma zoper katerega je uveden kazenski ali pravdni postopek zaradi opravljanja nalog policije, ki jih je po oceni policije opravil v skladu s predpisi.

(2)O vlogi za pravno pomoč za zaposlene na generalni policijski upravi, direktorje policijskih uprav in nekdanje policiste odloči generalni direktor policije, za zaposlene na policijski upravi in območni policijski postaji ter pomožne policiste pa direktor policijske uprave.

(3)O vlogi za pravno pomoč se odloči najpozneje v osmih delovnih dneh.

(4)Način zagotavljanja plačane pravne pomoči predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.

(5)Generalni direktor policije lahko iz razlogov varstva osebnostne integritete upravičencev iz prvega odstavka tega člena in izjemoma tudi zaradi varstva organizacijske integritete policije zagotovi pravno pomoč tem upravičencem tudi, kadar v postopku nastopajo kot oškodovanci ali osebe, od katerih se zbirajo obvestila.

(6)Če se pred pristojnim organom pravnomočno ugotovi, da ni bila podana kazenska oziroma odškodninska odgovornost policista, ki mu je bila vloga za pravno pomoč iz prvega odstavka tega člena zavrnjena, mu policija na njegovo zahtevo povrne razliko med stroški, ki jih je imel s pravno pomočjo, in stroški, ki mu jih je že prisodilo sodišče.

(1)Policija zagotavlja strokovno psihološko pomoč in psihološko podporo uslužbencem policije v primeru hujših psihičnih obremenitev pri opravljanju nalog policije in drugih dogodkih, ki vplivajo na opravljanje nalog policije, ter udeležbo v programih, namenjenih obvladovanju psihičnih obremenitev.

(2)Psihološko pomoč in podporo iz prejšnjega odstavka lahko policija zagotovi tudi ožjim družinskim članom uslužbenca policije.

(3)Vrste in način izvajanja strokovne psihološke pomoči in podpore za obvladovanje psihičnih obremenitev predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.

(1)Policija mora za zagotavljanje varnosti uslužbencev policije in njihovih bližnjih izvajati ukrepe za preprečitev vseh vrst ogrožanja na delu ali v zvezi z delom ter ukrepe za varovanje tehničnih sredstev in opreme policije. Določba se smiselno uporablja tudi za nekdanjega uslužbenca policije, kadar je ogrožen zaradi policijskih nalog, ki jih je opravljal kot uslužbenec policije, razen če je ogroženost posledica opravljanja policijskih nalog, zaradi katerih je bila nekdanjemu policisti iz krivdnih razlogov odpovedana pogodba o zaposlitvi.

(2)Za izvedbo ukrepov za zagotavljanje varnosti uslužbencev policije, nekdanjih uslužbencev policije in njihovih bližnjih je potrebno pisno soglasje ogrožene osebe.

(3)Vrste in način izvajanja ukrepov iz prvega odstavka tega člena, način določanja stopnje ogroženosti ter pogoje odprodaje tehničnih sredstev in naprav, uporabljenih pri izvajanju ukrepov iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.

(1)Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko generalni direktor policije začasno premesti uslužbenca policije na drugo delovno mesto ali ga napoti na delo na določeno območje ali področje dela, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.

(2)Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti lahko direktor policijske uprave začasno napoti uslužbenca policije z ene na drugo območno policijsko postajo oziroma notranjo organizacijsko enoto na območju policijske uprave, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.

(3)Ne glede na razloge iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor v skladu s prvim odstavkom tega člena ali direktor policijske uprave v skladu z drugim odstavkom tega člena začasno premesti ali napoti na drugo delo tudi uslužbenca policije, pri katerem izvajalec medicine dela oceni, da začasno ni zmožen opravljati svojega dela, je pa zmožen opravljati delo v policiji na drugem delovnem mestu ali drugo delo, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.

(4)Odločba o začasni premestitvi oziroma napotitvi mora biti uslužbencu policije vročena najmanj sedem dni pred nastopom dela in mora vsebovati obrazložitev, zakaj bo s premestitvijo oziroma napotitvijo zagotovljeno nemoteno opravljanje nalog policije ali policijskih podpornih dejavnosti, oziroma navedbo, da je premestitev oziroma napotitev posledica zdravstvenih razlogov, ki jih je ugotovil izvajalec medicine dela. Odločba je dokončna.

(5)Uslužbenec policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena, ima pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela v skladu s predpisi, ki urejajo povračila stroškov prevoza na delo in z dela za javne uslužbence, ali do nadomestila stroškov za ločeno življenje in selitvenih stroškov, če se preseli.

(6)Uslužbencu policije, ki je premeščen ali napoten v skladu s prvim, drugim ali tretjim odstavkom tega člena in se preseli, policija zagotovi ustrezno nastanitev.

(7)Za začasno premestitev ali napotitev po določbah prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo omejitve zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, glede oddaljenosti kraja opravljanja dela od dotedanjega kraja opravljanja dela.

(8)Neposredno po zaključku začasne premestitve in napotitve po prvem in drugem odstavku tega člena je uslužbenec policije lahko ponovno začasno premeščen oziroma začasno napoten le, če s tem soglaša.

(1)Zaradi nemotenega opravljanja nalog policije lahko generalni direktor policije začasno premesti policista na delovno mesto, za opravljanje katerega se zahtevajo posebna znanja in spretnosti, ki so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

(2)Premestitev iz prejšnjega odstavka se lahko opravi samo s soglasjem policista in traja največ tri leta, z možnostjo sporazumnega podaljšanja. Premestitev lahko skupno traja največ devet let.

(1)Policist je lahko zaradi varovanja določenih oseb in objektov, nadzora nad delom policije ali obravnave pritožb nad delom policije premeščen na delo v ministrstvo ali drug državni organ.

(2)Premestitev iz prejšnjega odstavka se lahko opravi samo na podlagi pisnega soglasja policista. Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, je lahko policist iz prejšnjega odstavka začasno premeščen za obdobje do štirih let z možnostjo sporazumnega podaljšanja za največ štiri leta.

(3)Policist, ki je premeščen na podlagi prvega odstavka tega člena, je za svoje delo odgovoren predstojniku organa, v katerega je premeščen. V času začasne premestitve ima pravice in obveznosti, ki izhajajo iz tega zakona, v obsegu, določenem v sporazumu med državnim organom, kamor je policist začasno premeščen, in policijo.

(4)Po izteku začasne premestitve po tem členu ima policist pravico vrniti se na delo v policijo na delovno mesto, ki ustreza njegovemu nazivu in za katero izpolnjuje pogoje.

(1)Uslužbenci policije so dolžni opravljati delo v manj ugodnem delovnem času, kadar je to potrebno za izvajanje z zakonom določenih nalog.

(2)Delo v manj ugodnem delovnem času je: 1. delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, 2. delo v izmenah, 3. delo ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih, 4. delo preko polnega delovnega časa, 5. popoldansko in nočno delo, 6. delo v deljenem delovnem času.

(3)Delo v neenakomerno razporejenem delovnem času oziroma v izmenah vključuje opravljanje delovne obveznosti ob sobotah, nedeljah, praznikih in drugih dela prostih dnevih ter delo v popoldanskem in nočnem času s prerazporeditvijo delovnega časa v okviru določene redne mesečne oziroma letne delovne obveznosti.

(4)Delovna mesta, na katerih poteka delo v skladu s prejšnjim odstavkom, se določijo v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

(5)Če to terjajo varnostne razmere oziroma če je samo tako mogoče opraviti določene naloge, ki jih ni mogoče odlagati ali pa morajo biti opravljene v določenem roku, se lahko odredijo tudi druge oblike dela, kot so določene v drugem odstavku tega člena.

(6)Generalni direktor policije določi primere, v katerih je dovoljeno odrediti delo iz prejšnjega odstavka, in osebe, ki ga lahko odredijo.

(1)Pripravljenost za delo je poseben delovni pogoj, pri katerem mora biti uslužbenec policije, ki mu je pripravljenost odrejena, v pripravljenosti za delo doma ali na določenem kraju. Pripravljenost pomeni dosegljivost uslužbenca policije po telefonu ali drugih sredstvih za potrebe prihoda na delovno mesto ali na kraj, kjer je treba opraviti nujno nalogo.

(2)Uslužbenec policije, ki je v času pripravljenosti poklican na delo, se mora v najkrajšem možnem času zglasiti na delovnem mestu ali kraju, kjer je treba opraviti nujno nalogo.

(3)Pripravljenost za delo se ne šteje v delovni čas.

(4)Če uslužbenec policije med pripravljenostjo za delo začne opravljati delo, se mu čas opravljanja dela šteje v delovni čas.

(5)Uslužbencu policije, ki mu je odrejena pripravljenost za delo na določenem kraju, pripada izplačilo za čas pripravljenosti v višini 50 odstotkov urne postavke osnovne plače.

(6)Pripravljenost za delo lahko odredita generalni direktor policije in direktor policijske uprave ali osebe, ki jih pooblastita.

(1)Nadrejeni policistu lahko odredi delo preko polnega delovnega časa, pri čemer se časovna omejitev dnevnega, tedenskega in mesečnega delovnega časa preko polnega delovnega časa upošteva kot povprečna omejitev v določenem časovnem obdobju, ki ne sme biti daljše od štirih mesecev. Pri izračunu povprečja se ne upoštevata letni dopust in odsotnost z dela zaradi bolezni.

(2)S soglasjem policista se dnevna, tedenska in mesečna časovna omejitev lahko upošteva kot povprečna omejitev v obdobju, ki ne sme biti daljše od šestih mesecev.

(1)Ne glede na določbe zakona, ki ureja delovna razmerja, o časovnih omejitvah dnevne delovne obveznosti, dnevnega in tedenskega počitka ter dela preko polnega delovnega časa, lahko v izjemnih, nujnih ali nepredvidenih primerih, ko ni mogoče na drugačen način opraviti nalog policije, nadrejeni policistu po poteku delovnega časa odredi, da po poteku delovnega časa brez take prekinitve dela, ki bi policistu omogočila počitek, kot ga določa zakon, ki ureja delovna razmerja, dokonča začeto nalogo ali opravi nujno nalogo.

(2)Odreditev dela po prejšnjem odstavku je dopustna le za najkrajši možni čas, s tem da je treba policistu takoj po prenehanju razlogov zagotoviti sorazmerno daljši počitek skladno s splošnimi predpisi in kolektivnimi pogodbami. Soglasje policista ni potrebno.

(3)Delo preko polnega delovnega časa po prvem odstavku tega člena mora nadrejeni odrediti v pisni obliki praviloma pred potekom rednega delovnega časa. Če zaradi narave dela ali nujnosti opravljanja dela to ni mogoče, se lahko delo preko polnega delovnega časa v izjemnih in nujnih primerih odredi ustno. V tem primeru se pisna odreditev vroči policistu naknadno, najkasneje v osmih dneh po opravljenem nadurnem delu.

(4)Delo preko polnega delovnega časa, odrejeno na podlagi prvega odstavka tega člena, lahko traja največ 20 ur na teden oziroma 80 ur na mesec.

(5)Določba prejšnjega odstavka ne velja za policiste, ki zaradi specifičnosti opravljanja nalog policije teh ne morejo opraviti v času, določenem v prejšnjem odstavku, ali pri katerih bi zaradi prenehanja opravljanja teh nalog lahko prišlo do ogrožanja njihovih življenj in zasedajo delovna mesta, ki jih v aktu o organizaciji in sistemizaciji določi minister. Povprečen delovni čas iz tega odstavka, vključno z delom preko polnega delovnega časa, ne sme presegati 48 ur v sedemdnevnem obdobju, izračunanem kot povprečje v posameznem referenčnem obdobju.

(6)Skupno delo preko polnega delovnega časa policista ne sme presegati letne časovne omejitve, ki jo določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

(1)Policistom Specialne enote in neuniformiranim policistom, ki opravljajo naloge, povezane s prikritimi preiskovalnimi ukrepi ali zaščito prič in drugih oseb, ogroženih zaradi sodelovanja v kazenskem postopku, ter drugim policistom, ki neposredno skupaj s Specialno enoto ali prej navedenimi neuniformiranimi policisti opravljajo posebno nevarne naloge z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, za čas neposrednega opravljanja posebno nevarnih nalog z najvišjo stopnjo ogroženosti življenja, pripada dodatek za nevarnost in posebne obremenitve pod enakimi pogoji in v enaki višini kot to velja za policiste Posebne policijske enote, v skladu s kolektivno pogodbo za javni sektor.

(2)Policistom Specialne enote pripada dodatek iz prejšnjega odstavka tudi za čas usposabljanja za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka. Usposabljanja, za katera policistom Specialne enote pripada dodatek iz prejšnjega odstavka, vključno s časom trajanja, določi generalni direktor policije z letnim načrtom dela policije.

(3)Pravico do dodatnega plačila imajo policisti za čas, ko jim je odrejeno opravljanje dela v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena. Vlada na predlog ministra določi višino dodatnega plačila, pri čemer višina dodatnega plačila znaša najmanj dvakratnik in največ trikratnik višine, določene za dodatek za delo prek polnega delovnega časa.

(1)Uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, ki izvajajo podporne naloge za policijo, se plača zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev poveča do 20 odstotkov osnovne plače.

(2)O povišanju plače iz prejšnjega odstavka tega člena odloči vlada na predlog ministra.

(1)Policist, ki ima službenega psa nameščenega na domu, je upravičen do nadomestila za oskrbo in namestitev službenega psa na domu.

(2)Razloge in pogoje za oskrbo in namestitev službenega psa na domu policista ter višino nadomestila za oskrbo in namestitev določi minister.

(1)Policist ne sme opravljati dela, ki bi ga oviralo pri opravljanju policijskih nalog.

(2)Policist, ki prostovoljno ali nepoklicno opravlja naloge zaščite, reševanja in pomoči, mora opravljati te naloge na način, ki ga ne ovira pri opravljanju nalog policije.

(3)Policist mora generalnega direktorja policije obvestiti o vsakem nameravanem opravljanju dopolnilnega dela oziroma pridobitne dejavnosti, tudi če gre za dejavnost znanstvenega ali pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah ali delo na publicističnem področju. Policist lahko opravlja dopolnilno delo ali pridobitno dejavnost le s pisnim soglasjem generalnega direktorja policije.

(4)Policistu se opravljanje dopolnilnega dela oziroma dejavnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena prepove s sklepom, če bi ga to oviralo pri opravljanje policijskih nalog, škodilo ugledu policije ali če bi to opravljanje dopolnilnega dela ali dejavnosti povzročilo nasprotje interesov.

(5)Sklep o prepovedi iz prejšnjega odstavka izda generalni direktor policije.

(6)Dela iz prvega odstavka tega člena predpiše minister.

(1)Policisti so dolžni med stavko opravljati naslednje naloge policije: - varovanje življenja, osebne varnosti ljudi in premoženja, - preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, - odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in drugih iskanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom, - varovanje določenih oseb, organov, objektov, prostorov in okolišev državnih organov, - vzdrževanje javnega reda, - nadzor in urejanje prometa na javnih cestah, - izvajanje nadzora državne meje, - opravljanje nalog, določenih v predpisih o tujcih.

(2)Naloge iz prejšnjega odstavka so policisti dolžni opravljati pravočasno, učinkovito in v skladu z navodili nadrejenih.

(3)Policisti nimajo pravice stavkati v času delovanja policije na podlagi drugega odstavka 107. člena tega zakona.

(4)Policistom za čas, ko zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka nimajo pravice do stavke, pripada dodatek k plači v višini dveh odstotkov povprečne zadnje mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih.

(1)V delovnih in pomožnih prostorih policije ter pri uporabi sredstev za delo se uporabljajo predpisi o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom.

(2)Posamezne ukrepe in postopke za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter varstva pred požarom v prostorih, kjer se uporabljajo ali so uskladiščena sredstva oborožitve ter tehnična oprema, določi minister v internem aktu.

(1)Če je uslužbenec policije pod vplivom alkohola, prepovedanih drog ali drugih snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela, ali če vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, oceni, da je v takšnem psihofizičnem stanju, da neposredno ogroža svojo varnost ali varnost drugih, se mu prepreči nastop dela ali prepove nadaljevanje opravljanja dela. Prepoved nastopa dela oziroma prepoved nadaljevanja opravljanja dela odredi vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, ustno in se zaznamuje v razpored dela. Če se v enoti razporeda dela ne vodi, se o tem napiše uradni zaznamek.

(2)Preizkus alkoholiziranosti ali strokovni pregled, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela, lahko uslužbencu policije, ki kaže znake motenj v vedenju, katerih posledica je lahko zmanjšana zmožnost za opravljanje dela, odredi vodja enote ali uslužbenec, ki ga nadomešča, oziroma uslužbenec policije, ki ga pooblastita.

(3)V primeru iz prvega odstavka tega člena se policistu začasno odvzameta službena izkaznica in orožje. Odvzem lahko traja največ 24 ur.

(4)Ukrepi iz prvega in tretjega odstavka tega člena se izvedejo tudi v primeru, če uslužbenec policije odkloni preizkus s sredstvi ali napravami za ugotavljanje alkohola ali strokovni pregled, s katerim se ugotavlja prisotnost alkohola ali drugih prepovedanih snovi, ki zmanjšujejo zmožnost za opravljanje dela.

(1)Javnemu uslužbencu, ki je premeščen na delo v policijo, se za določitev dodatka na stalnost šteje tudi delovna doba v organu, iz katerega je premeščen, če je bil po predpisih in pod pogoji, ki veljajo za organ, iz katerega je premeščen, upravičen do dodatka na stalnost.

(2)Policistu, ki ponovno sklene pogodbo o zaposlitvi v policiji, se pri odmeri dodatka za stalnost ne upošteva delovna doba v policiji pred ponovno zaposlitvijo, razen če je pred ponovno sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi v policiji opravljal delo v drugih državnih organih ter v institucijah in organih Evropske unije.

(1)Na območjih občin, v katerih živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, je poslovanje policije dvojezično. Delovna mesta, kjer je v skladu z zakonom o javnih uslužbencih potrebno znanje jezika narodnih skupnosti, in nivo znanja jezika narodnih skupnosti ob predhodnem soglasju narodnih skupnosti določi minister.

(2)Za delovna mesta iz prejšnjega odstavka policija zagotavlja usposabljanje za pridobitev znanja jezika narodnih skupnosti.

(1)Policiste, ki opravljajo naloge, ki so povezane z večjo nevarnostjo za varnost, zdravje ali življenje ali ki jih zaradi posebnih obremenitev ni mogoče opravljati po določeni starosti, policija obvezno dodatno pokojninsko zavaruje v skladu s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje, in sicer: - se vključijo v 3. skupino delovnih mest pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja; - policisti, ki so pripadniki specialne enote, piloti, letalci-tehniki, letalci-kontrolorji, inštruktorji in učitelji letenja, pomočniki za varnost letenja in usposabljanja, bombni tehniki, policisti sektorja za posebne naloge ter policisti na določenih delovnih mestih operativnih skupin boja proti organiziranemu kriminalu, ki opravljajo delo v posebnih pogojih in obremenitvah, pa se vključijo v 5. skupino delovnih mest pokojninskega načrta poklicnega zavarovanja.

(2)Ne glede na zakon, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, delovna mesta in skupino dodatnega pokojninskega zavarovanja iz prejšnjega odstavka za posamezna delovna mesta določi minister v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

(1)Za potrebe policije se ustanovi zdravstvena komisija, ki ocenjuje zmožnost policista za opravljanje dela.

(2)Zdravstveno komisijo imenuje generalni direktor policije.

(3)Policist, za katerega komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni zmožen opravljati svojega dela, je pa zmožen opravljati drugo delo v policiji, je lahko začasno, v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, premeščen na delovno mesto, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, oziroma se mu določijo naloge, ki jih je zmožen opravljati glede na zdravstveno stanje. Pri začasni premestitvi iz prejšnjega stavka se zahteve glede seznanitve s prostimi delovnimi mesti ne upoštevajo. Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, za začasno premestitev policista z uradniškega na strokovno tehnično delovno mesto po tej določbi ni potrebno soglasje policista. Policist pri premestitvi na strokovno tehnično delovno mesto v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, če svojega dela ni več zmožen opravljati zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.

(4)Po premestitvi iz prejšnjega odstavka zdravstvena komisija predlaga začetek postopka za uveljavljenje pravic iz invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(5)Če komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da policist ni zmožen za opravljanje svojega ali drugega dela v policiji, predlaga začetek postopka za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja pristojni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

(6)Zdravstvena komisija ima za namen ocenjevanja zmožnosti za opravljanje dela pravico do brezplačne pridobitve in uporabe zdravstvenih in drugih osebnih podatkov policista, ki ga obravnava. Člani komisije so informacije o zdravstvenem stanju obravnavanega policista dolžni varovati v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje občutljivih osebnih podatkov.

(1)Policija zavaruje uslužbence policije v času opravljanja dela za primer nesreče pri delu, katere posledica je smrt, trajna izguba splošne delovne zmožnosti ali začasna izguba delovne zmožnosti, če opravljajo operativno delo ali drugo nevarno delo.

(2)Delovna mesta, na katerih so uslužbenci policije zavarovani, so določena v aktu o organizaciji in sistemizaciji.

(1)Poškodba, ki jo utrpi policist na redni poti od stanovanja do delovnega mesta ali nazaj ali na službeni poti, se šteje kot poškodba pri delu.

(2)Uslužbenec iz prejšnjega odstavka, ki je odsoten z dela, za čas odsotnosti prejme 100 odstotno nadomestilo plače. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, medtem ko razliko do 100 odstotnega nadomestila plače, ki jo zdravstveno zavarovanje ne krije, izplača iz lastnih sredstev.

(3)Uslužbenec policije, ki ni zavarovan po določbah prejšnjega člena, ima v primeru poškodbe pri delu oziroma nesreče pri delu, ki nastane pri opravljanju operativnega dela ali drugega nevarnega dela in posledica katere je trajna izguba splošne delovne zmožnosti, pravico do posebne odškodnine v višini največ 100 odstotkov zavarovalne vsote, določene na podlagi prejšnjega člena. Višina posebne odškodnine je odvisna od odstotka trajne izgube splošne delovne zmožnosti.

(4)V primeru smrti uslužbenca policije iz prejšnjega odstavka pripada posebna odškodnina v višini 100 odstotkov zavarovalne vsote iz prejšnjega člena njegovim ožjim družinskim članom skupaj.

(5)Višino in način izplačila posebne odškodnine v vsakem posameznem primeru določi generalni direktor policije.

(6)Policistu, ki je odsoten z dela zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, pravice iz poklicnega zavarovanja ne mirujejo. Prispevke za poklicno zavarovanje v tem času plača delodajalec po stopnji, ki velja na dan nastanka obveznosti za plačilo prispevkov. Ne glede na določbe zakona, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je osnova za prispevke nadomestilo iz naslova zdravstvenega zavarovanja, ki ga delodajalec izplačuje v breme nosilca zdravstvenega zavarovanja.

(1)Za policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela izgubil življenje, policija v soglasju s svojci izvede pogrebne slovesnosti in poravna stroške pogreba v kraju, ki ga določijo svojci.

(2)V primeru iz prejšnjega odstavka ožjim družinskim članom policista skupaj pripada enkratna denarna pomoč, v višini skupnega zneska bruto plač, ki jih je v zadnjih dvanajstih mesecih prejel pokojni policist. Znesek enkratne denarne pomoči določi generalni direktor policije s sklepom.

(3)Generalni direktor policije lahko z internim aktom določi protokol pogrebne slovesnosti.

(1)Ožjim družinskim članom policista, ki je pri opravljanju operativnega ali drugega nevarnega dela izgubil življenje, pripadajo tudi naslednje pravice: - psihološka pomoč in podpora ob smrti policista; - štipendiranje otrok in posvojencev, ki se šolajo v osnovni in srednji šoli, ter študentov, vendar ne dlje, kakor do leta, v katerem dopolnijo 27 let starosti; - prednost pri vpisu v dijaški ali študentski dom; - kritje stroškov šolske malice ali bonov za študentsko prehrano; - prednost pri vpisu v javni vrtec, zasebni vrtec s koncesijo in zasebni vrtec, ki se financira iz občinskega proračuna; - povračilo stroškov javnega vrtca, zasebnega vrtca s koncesijo ali zasebnega vrtca, ki se financira iz občinskega proračuna; - brezplačno svetovanje in nudenje informacij v zvezi z urejanjem zadev, povezanih s smrtjo policista; - prednost pri zaposlitvi brezposelnega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja partnerske zveze, otroka v policiji pod pogojem, da izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta, določene v 44. členu tega zakona; - brezplačna uporaba počitniških zmogljivosti ministrstva deset let po smrti policista, in sicer sedem dni v letu.

(2)V primeru policista iz prvega odstavka tega člena, ki je imel sklenjeno pogodbo o najemu službenega stanovanja, se z ožjim družinskim članom tega policista sklene nova pogodba o najemu službenega stanovanja za nedoločen čas.

(3)Osebe iz druge alineje prvega odstavka tega člena imajo pravico do štipendije v višini razlike med osnovo, ki znaša 100 odstotkov najvišje možne kadrovske štipendije v skladu z akti vlade o štipendiranju za otroke, ki se šolajo v osnovni šoli, 110 odstotkov za dijake srednjih šol in 120 odstotkov za študente, ter štipendijo, ki jo prejema upravičenec.

(4)Štipendija, določena na način iz prejšnjega odstavka, se poveča za 40 odstotkov, če prejemnik štipendije med šolanjem prebiva zunaj kraja stalnega prebivališča.

(5)V primeru pridobitve štipendije Ad futura, opredeljene v zakonu, ki ureja štipendiranje, se štipendija iz tega člena izplačuje v celoti in hkrati.

(6)Upravičenec izgubi pravico do štipendije, kritja stroškov šolske malice ali bonov za študentsko prehrano, če je pravnomočno obsojen zaradi naklepnega kaznivega dejanja, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, in je zanj predpisana kazen zapora najmanj pet let, ali je pravnomočno obsojen zaradi drugega kaznivega dejanja na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev. Pravico do štipendije izgubi tudi mladoletnik, če mu je izrečen vzgojni ukrep oddaje v vzgojni zavod ali oddaje v prevzgojni dom v skladu s kazensko zakonodajo.

(7)Sredstva za uveljavljanje in uživanje pravic po tem členu zagotavlja ministrstvo.

(8)Način uveljavljanja in dodelitve pravic ožjim družinskim članom po smrti policista iz tega in naslednjega člena predpiše vlada.

Določbe prejšnjega člena se smiselno uporabljajo tudi za policista, ki mu je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel pri opravljanju svojega dela, priznana invalidnost I. kategorije, ter njegove ožje družinske člane.

(1)Uslužbencem policije se dodeljujejo službena stanovanja.

(2)Minister z internim aktom določi merila in kriterije ter postopke za dodeljevanje službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah. Minister določi tudi način uporabe samskih sob in ležišč v samskih sobah.

(3)Z upokojenim uslužbencem policije, ki se je upokojil zaradi poklicne bolezni ali priznane invalidnosti I. kategorije ali iz drugih posebej utemeljenih razlogov, kot je na primer vezanost na zdravstveno dejavnost, ki jo opravljajo javni zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe na podlagi dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti zaradi trajnega zdravljenja, trajna vezanost na invalidski voziček ali trajna pomoč druge osebe, se sklepajo pogodbe o najemu ali podaljšanju najema službenih stanovanj, samskih sob in ležišč v samskih sobah pod enakimi pogoji kot z uslužbenci policije iz prvega odstavka tega člena. Druge posebej utemeljene razloge iz prejšnjega stavka ugotavlja strokovna komisija, ki jo za vsak primer posebej imenuje minister. Minister določi kriterije, kaj šteje za druge posebej utemeljene razloge, z internim aktom iz prejšnjega odstavka.

(4)Upokojenim uslužbencem policije se omogoči koriščenje počitniških zmogljivosti ministrstva pod pogoji, ki veljajo za uslužbence ministrstva.

(1)Po upokojitvi se policistu podeli kratkocevno službeno orožje, ki ga je do tedaj imel v osebni zadolžitvi, ali drugo sistemizirano kratkocevno strelno orožje, ki je starejše od 15 let, če: - policist pred upokojitvijo pisno izrazi željo po posedovanju tega orožja in - poda pisno izjavo, da bo v treh mesecih po upokojitvi vložil vlogo za izdajo orožne listine.

(2)O nameravani podelitvi strelnega orožja se izda potrdilo, ki vsebuje podatke, potrebne za izdajo orožne listine. Strelno orožje upokojeni policist prejme v posest po izdaji orožne listine.

(3)Upokojeni policist mora v enem letu po izdaji potrdila iz prejšnjega odstavka pridobiti orožno listino v skladu s predpisi o orožju in prevzeti podeljeno orožje, sicer izgubi pravico do podelitve službenega orožja.

(1)Če je z zakonom ali pogodbo med policijo in reprezentativnim sindikatom v policiji določeno, da mora generalni direktor policije pred odločitvijo pridobiti mnenje reprezentativnega sindikata, mora generalni direktor policije poslati predlog odločitve ali akta v mnenje sindikatu in določiti razumen rok za oblikovanje mnenja, ki praviloma ne sme biti krajši kot osem dni. Če generalni direktor policije ne uskladi predloga odločitve z mnenjem reprezentativnega sindikata, lahko sprejme neusklajeno odločitev, vendar mora pisno obrazložiti razloge, zaradi katerih ni bilo upoštevano mnenje reprezentativnega sindikata, in s tem seznaniti reprezentativni sindikat. Enako ravna generalni direktor policije tudi v primeru, ko predlaga akt v sprejem ministru.

(2)Pogoji za delovanje reprezentativnega sindikata in sindikalnih zaupnikov v policiji se urejajo s pogodbo, ki jo skleneta policija in reprezentativni sindikat.

(3)Za čas opravljanja profesionalne funkcije v reprezentativnemu sindikatu policist nima pravic in dolžnosti, ki izhajajo iz statusa policista. V tem času prejema 100 odstotno nadomestilo plače. Osnova za obračun nadomestila je njegova osnovna plača, ki jo je prejemal pred nastopom poklicnega opravljanja sindikalne funkcije in dodatek na delovno dobo.

(1)Za širjenje varnostne kulture, za zasluge in prispevek k razvijanju in krepitvi varnosti Republike Slovenije, za pomoč policiji ali za sodelovanje in pomoč v posameznih varnostnih akcijah se podeljujejo priznanja.

(2)Priznanja iz prejšnjega odstavka se podeljujejo uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, enotam policije, notranjim organizacijskim enotam ministrstva, pomožnim policistom, posameznikom, državnim organom, samoupravnim lokalnim skupnostim ter pravnim osebam javnega in zasebnega prava.

(3)Za dolgoleten izjemen osebni prispevek pri krepitvi varnosti Republike Slovenije ter razvoju in krepitvi policije se lahko uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva kot priznanje podeli strelno orožje. Policija posebej za ta namen nabavi kratkocevno orožje kategorije B v skladu z zakonom, ki ureja orožje.

(4)Za hrabro in požrtvovalno dejanje se prejemniku poleg priznanja izplača tudi denarna nagrada.

(5)Generalni direktor policije lahko policistu, ki je prejemnik priznanja policije za hrabrost, s sklepom določi do 15 dni plačane odsotnosti z dela.

(6)Vrste priznanj, podrobnejše pogoje za podelitev priznanj, višino denarne nagrade iz četrtega odstavka tega člena ter postopek podeljevanja priznanj predpiše minister.

Generalna policijska uprava načrtuje in izvaja izobraževanje, izpopolnjevanje, usposabljanje in raziskovalno dejavnost v policiji ter sodeluje z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami. Za izvajanje izobraževanja se smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, poklicno in strokovno izobraževanje, višje strokovno izobraževanje ter visoko šolstvo, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(1)Izobraževanje iz prejšnjega člena poteka po javno veljavnih programih izobraževanja odraslih, javno veljavnih študijskih programih za pridobitev višje strokovne izobrazbe ter po programih poklicnega izpopolnjevanja in usposabljanja.

(2)Programe iz prejšnjega odstavka določi minister na predlog pristojnega strokovnega sveta.

(3)Stopnjo izobrazbe strokovnih delavcev, ki izvajajo programe iz prvega odstavka tega člena, predpiše minister. Minister lahko predpiše tudi druge pogoje, ki jih morajo izpolnjevati strokovni delavci.

Za izvajanje izobraževanja po javno veljavnem študijskem programu prve ali druge stopnje s področja delovanja policije se sklene dogovor z drugimi visokošolskimi institucijami.

Policisti se lahko vključujejo v nadaljnje izobraževanje v drugih izobraževalnih institucijah Republike Slovenije in v verificirane programe izobraževanja v drugih državah.

(1)Policija z udeleženci izobraževanja sklene pogodbo, v kateri se določijo medsebojne pravice in obveznosti.

(2)Udeleženec izobraževanja je dolžan policiji povrniti stroške izobraževanja, če v roku, določenem v pogodbi o izobraževanju, ne zaključi izobraževanja ali če preneha z izobraževanjem.

(3)Povračila stroškov izobraževanja je udeleženec izobraževanja oproščen, če izobraževanja ni zaključil v roku ali če je prenehal z izobraževanjem zaradi opravičljivih razlogov, ki niso nastali po njegovi volji ali krivdi.

(1)Policija lahko za izvedbo programov izobraževanj, izpopolnjevanj in usposabljanj uslužbencev policije določi posebnosti, ki se nanašajo na prisotnost udeležencev na določenem kraju in v določenem časovnem obdobju. Udeležba v teh programih se šteje za redno delovno obveznost.

(2)Posebnosti izvajanja programov iz prejšnjega odstavka se določijo v pogodbi o zaposlitvi ali pogodbi o izobraževanju ali aktu o napotitvi udeležencev na usposabljanja in izpopolnjevanja.

(1)Izpopolnjevanje in usposabljanje policistov poteka po programih, ki jih določi generalni direktor policije.

(2)Izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev policije izvajajo enote policije.

(3)Izpopolnjevanje in usposabljanje uslužbencev policije lahko izvajajo tudi ministrstvo, druga ministrstva in zunanje institucije, če potrebnih znanj in veščin, ki so potrebna za izvajanje izpopolnjevanja in usposabljanja, ni mogoče zagotoviti znotraj policije.

(4)Medsebojne pravice in obveznosti policije in udeležencev izpopolnjevanja in usposabljanja se določijo z aktom o napotitvi udeležencev na usposabljanja in izpopolnjevanja.

(1)Policija izvaja tudi druge oblike izpopolnjevanj in usposabljanj, ki so določene z zakonom ali na njegovi podlagi izdanim predpisom, za ministrstvo, druga ministrstva in zunanje naročnike.

(2)Medsebojne pravice in obveznosti med policijo in naročnikom iz prejšnjega odstavka se urejajo s pogodbo.

(1)V programe izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja v policiji se lahko vključujejo tudi zunanji izvajalci in udeleženci.

(2)Sodelovanje zunanjih izvajalcev in udeležencev v programih izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja se ureja s pogodbo.

(1)Policija vodi evidenco izpopolnjevanj in usposabljanj, v kateri zbira in obdeluje osebne podatke ter druge podatke, ki se nanašajo na delavce policije, zunanje udeležence in izvajalce usposabljanja.

(2)Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime, 2. rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj in država), 3. enotno matično številko občana (EMŠO), 4. spol, 5. naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, 6. identifikacijsko oznako osebe, ki je v policijskih evidencah, 7. državljanstvo, 8. firma, ime oziroma naziv, če je zunanji udeleženec ali izvajalec usposabljanja, 9. poklic, 10. zaposlitev, 11. delovno mesto, 12. naziv, 13. telefonsko številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila, 14. elektronski naslov udeleženca, 15. podatke o izpopolnjevanju in usposabljanju, 16. podatke o ocenjevanju znanja, 17. potrdilo o opravljenem usposabljanju.

(3)Podatki iz tega člena se zbirajo in obdelujejo za potrebe dokazovanja usposobljenosti in zaradi načrtovanja kariere uslužbencev policije.

(4)Evidenca se hrani kot trajno gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.

(1)Policija izvaja raziskovalno dejavnost s svojega delovnega področja.

(2)Policija na podlagi izobraževalnih potreb in potreb po raziskovalni dejavnosti sodeluje z drugimi izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami.

(3)Obseg, vrste in način sodelovanja iz prejšnjega odstavka ter medsebojna razmerja se urejajo s pogodbo.

(1)Pomožni policisti so državljani Republike Slovenije, ki so sklenili pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji in so usposobljeni za izvajanje policijskih nalog. Pomožni policisti sklenejo pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji praviloma za obdobje najmanj petih let.

(2)Kandidati za pomožne policiste so osebe na osnovnem usposabljanju za pomožne policiste, ki so sklenile pogodbo o osnovnem usposabljanju, ali osebe, ki so že uspešno opravile osnovno usposabljanje, niso pa še sklenile pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.

(3)V pomožni policiji lahko sodelujejo ženske in moški od dopolnjenega 18. leta starosti do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo 60 let, in ki izpolnjujejo pogoje iz 44. člena tega zakona ter imajo najmanj srednjo strokovno ali srednjo splošno izobrazbo.

(4)S pomožnim policistom se lahko po dopolnjeni starosti 60 let sklene nova pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji od enega do petih let, če uspešno opravi zdravniški pregled in če posebna komisija ugotovi, da ima ustrezne psihofizične sposobnosti.

(5)V pomožni policiji ne morejo sodelovati uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo.

(6)Pomožni policisti imajo v času opravljanja službe v policiji vsa policijska pooblastila.

(7)Pri opravljanju službe v pomožni policiji za pomožne policiste, ki imajo status upokojenca, ne veljajo omejitve glede trajanja začasnega ali občasnega dela in omejitve glede najvišjega skupnega dohodka v koledarskem letu, določene v zakonu, ki ureja trg dela.

(8)Matična enota pomožnega policista je policijska uprava, v katero je s pogodbo razporejen pomožni policist, ali notranja organizacijska enota generalne policijske uprave.

(1)Pomožni policisti in kandidati za pomožne policiste so se dolžni udeleževati usposabljanj, pomožni policisti pa so se dolžni odzvati tudi na poziv za opravljanje nalog policije. Način izpolnjevanja obveznosti udeležbe na usposabljanju in odzivanje na poziv za opravljanje nalog se določita v pogodbi.

(2)Pomožni policist med trajanjem pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji prejema plačilo za pripravljenost, med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji pa ima pravico do plačila za opravljeno delo ter drugih prejemkov in povračil stroškov v zvezi z delom.

(3)Kandidat za pomožnega policista je med osnovnim usposabljanjem upravičen do plačila za čas usposabljanja ter drugih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z usposabljanjem.

(4)Pomožni policist in kandidat za pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju, je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji upravičen do nadomestila plače.

(5)Nadomestilo plače iz prejšnjega odstavka se izplača v breme policije.

(6)Pomožnemu policistu in kandidatu za pomožnega policista, ki prejema pokojnino ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pripada pokojnina oziroma denarno nadomestilo tudi med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji.

Pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji in pogodba o osnovnem usposabljanju prenehata veljati: 1. s potekom časa, za katerega je bila sklenjena; 2. s potekom odpovednega roka; 3. z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, če kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist sklene pogodbo o zaposlitvi kot uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo; 4. s smrtjo kandidata za pomožnega policista ali pomožnega policista; 5. s sporazumom pogodbenih strank.

(1)Policija kandidatu za pomožnega policista brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o osnovnem usposabljanju, če: 1. kandidat za pomožnega policista preneha izpolnjevati pogoje iz 44. člena tega zakona; 2. kandidat za pomožnega policista ne opravi preizkusa znanja in usposobljenosti v skladu s programom osnovnega usposabljanja; 3. se kandidat za pomožnega policista brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za usposabljanje ali predčasno samovoljno zapusti usposabljanje; 4. kandidat za pomožnega policista uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

(2)Policija pomožnemu policistu brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji, če: 1. pomožni policist preneha izpolnjevati pogoje iz 44. člena tega zakona; 2. pomožni policist v tekočem letu brez upravičenega razloga ne opravi vseh usposabljanj, določenih z letnim načrtom; 3. se pomožni policist brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za izvajanje nalog policije; 4. pomožni policist uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

(3)Policija lahko kandidatu za pomožnega policista in pomožnemu policistu brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo, če: 1. kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist krši pogodbene obveznosti; 2. se zmanjšajo kadrovske potrebe v pomožni policiji oziroma policiji.

(4)Kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist lahko pogodbo pisno odpove, pri čemer mora pisno pojasniti odpovedne razloge. Njegova odpoved učinkuje 30. dan po prejemu pisne odpovedi.

(1)Kandidat za pomožnega policista, ki odpove pogodbo, in kandidat za pomožnega policista, ki mu pogodbo o osnovnem usposabljanju odpove policija na podlagi 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka oziroma 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, mora vrniti do odpovedi nastale stroške usposabljanja.

(2)Pomožni policist mora v primeru odpovedi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji na podlagi 2., 3., ali 4. točke drugega odstavka oziroma 1. točke tretjega odstavka ali četrtega odstavka prejšnjega člena policiji vrniti neto znesek prejetega plačila za pripravljenost v zadnjih 12 mesecih pred prenehanjem pogodbe.

(1)Kandidatom za pomožne policiste in pomožnim policistom med usposabljanjem in med opravljanjem nalog policije pogodba o zaposlitvi ne preneha veljati in je delodajalec ne sme odpovedati ali spremeniti tako, da postavi delavca v manj ugoden položaj.

(2)Delodajalci kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov zaradi usposabljanja oziroma opravljanja nalog policije ne smejo postaviti v manj ugoden položaj.

(1)Pomožni policisti se vpokličejo za opravljanje nalog policije v naslednjih primerih: - ko je zaradi nemotenega opravljanja nalog policije treba nadomestiti odsotnost večjega števila aktivnih policistov; - ob varnostnih pojavih, ki terjajo vključitev večjega števila policistov; - ob naravnih in drugih nesrečah; - v primerih, ko je huje ogrožena javna varnost; - za zavarovanje državne meje; - v primerih krize oziroma izrednega ali vojnega stanja; - za varovanje določenih oseb, prostorov in objektov državnih organov ali tujih predstavništev ter objektov policije.

(2)O uporabi pomožne policije iz prejšnjega odstavka, ki traja do 30 dni v istem koledarskem letu, odloči minister na predlog generalnega direktorja policije. O vpoklicu za daljše obdobje odloči vlada na predlog ministra. V primeru podaljšanja uporabe pomožne policije se lahko opravljanje nalog policije podaljša za čas trajanja vpoklicnih razlogov le tistemu pomožnemu policistu, ki s podaljšanjem soglaša.

(3)Ne glede na prejšnji odstavek lahko iz razlogov iz prve, druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena, če gre za opravljanje nalog policije na območju ene policijske uprave, o uporabi pomožne policije na predlog direktorja policijske uprave odloči generalni direktor policije. O vpoklicu pomožne policije obvesti ministra.

(1)Policija zaradi izvedbe poziva na usposabljanje ali opravljanje nalog policije in izvajanja pogodbenih obveznosti vodi evidenco kandidatov za pomožne policiste in pomožnih policistov.

(2)Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, enotno matično številko občana (EMŠO), identifikacijsko oznako osebe, ki je v policijskih evidencah, telefonsko številko, elektronski naslov, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev, poklic, davčno številko, šifro poslovnega partnerja, podatke o transakcijskem računu, podatke o delodajalcu, podatke o usposabljanjih za opravljanje nalog v pomožni policiji, podatke o dodatnih znanjih in veščinah, razporeditvi v matično enoto, številko pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, o datumu sklenitve in prenehanja pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, prejetih priznanjih ter bivanju v tujini, ki traja več kot tri mesece.

(3)Kandidat za pomožnega policista in pomožni policist morata policiji najkasneje v 15 dneh sporočiti spremembo podatkov iz prejšnjega odstavka.

(4)Upravni organ, pristojen za obrambne zadeve, ki vodi zbirke osebnih podatkov o vojaških obveznikih, je dolžan dati policiji na njeno zahtevo osebne podatke iz drugega odstavka tega člena o kandidatih za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, ki so vojaški obvezniki.

Način popolnjevanja pomožne policije in izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanj, višino in pogoje za plačilo pripravljenosti ter plačila za opravljeno delo, nadomestila, povračila stroškov ter druge prejemke, odsotnost, pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste predpiše vlada.

(1)Policija se v okviru delovnega področja, določenega z zakonom, pripravlja, opremlja in usposablja tudi za delovanje ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.

(2)V primerih naravnih in drugih nesreč velikega obsega in drugih izjemnih okoliščinah, krizi, vojnem ali izrednem stanju opravlja policija naloge s svojega delovnega področja tako, da nastalim razmeram oziroma okoliščinam prilagaja svojo organiziranost, oblike in metode dela ter načine delovanja in sodelovanja.

(3)Ukrepe kriznega odzivanja v okviru pristojnosti policije, njihov obseg in trajanje na predlog ministra določi vlada.

(4)Državni zbor Republike Slovenije lahko ob razglasitvi vojnega ali izrednega stanja na predlog vlade odloči o vključevanju policije v aktivnosti za zagotovitev varnosti Republike Slovenije. Če se Državni zbor Republike Slovenije zaradi vojnega ali izrednega stanja ne more sestati, odločitev sprejme predsednik republike.

(5)Policija načrtuje uporabo materialnih-tehničnih sredstev, infrastrukture, zemljišč in objektov policije za primer vojnega ali izrednega stanja.

(6)Za izvajanje določenih nalog policije v vojnem ali izrednem stanju se lahko razporedijo sredstva in oprema na podlagi materialne dolžnosti.

(7)Kriza po tem zakonu pomeni nastanek izrednih oziroma izjemnih varnostnih dogodkov, pojavov, razmer, stanj in situacij, ki ogrožajo notranjo, nacionalno in mednarodno varnost oziroma lahko vodijo v vojno ali izredno stanje, policija pa mora za njihovo obvladovanje in zaradi nujnosti oziroma za zagotovitev varnosti, zavarovanja vitalnih interesov in pomembnih dobrin družbe v skladu s predpisi, načrti ter načeli in pravili mednarodnega prava uvesti in izvajati ukrepe kriznega odzivanja.

(1)Za delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju se uslužbenci policije, pomožni policisti in javni uslužbenci ministrstva (v nadaljnjem besedilu: obvezniki), ki opravljajo za policijo pomembne naloge ali naloge za zagotovitev notranje varnosti, razporejajo na delovno dolžnost ali na dolžnost sodelovanja v civilni zaščiti v ministrstvu in policiji.

(2)Obvezniki, ki opravljajo za policijo pomembne naloge oziroma naloge za zagotovitev notranje varnosti, ki prostovoljno ali nepoklicno opravljajo naloge zaščite, reševanja in pomoči, morajo opravljati te naloge na način, ki jih ne ovira pri opravljanju nalog policije.

(3)Ministrstvo za potrebe izvajanja priprav in delovanja policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju vodi evidenco obveznikov, razporejenih na delovno dolžnost v ministrstvu ter policiji, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji.

(4)Evidenca obveznikov, razporejenih na delovne dolžnosti, in obveznikov civilne zaščite v ministrstvu in policiji vsebuje naslednje podatke: - osebno ime, kraj rojstva, davčno številko, podatke o stalnem in začasnem prebivališču, - o delovnem razmerju in delovnem mestu, - o strokovni izobrazbi, funkcionalnem in specialnem znanju ter druge podatke o strokovni usposobljenosti in izkušnjah, - o prenehanju delovnega razmerja, - o izvajanju obveznosti iz delovne dolžnosti in dolžnosti civilne zaščite v ministrstvu oziroma policiji (datum razporeditve, številko dokumenta razporeditve), - o pristojnem upravnem organu za razporejanje, datumu ukinitve razporeditve, vrsti dolžnosti, - o izvajanju nalog civilne zaščite v ministrstvu in policiji.

(5)Upravni organi, pristojni za obrambne zadeve in za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki vodijo zbirke osebnih in drugih podatkov o vojaških obveznikih in obveznikih civilne zaščite ter sredstvih iz popisa, so dolžni posredovati ministrstvu osebne in druge podatke, ki so potrebni za izvajanje priprav in delovanje policije ob naravnih in drugih nesrečah, v krizi, vojnem ali izrednem stanju.

(1)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena, s prvim ali drugim odstavkom 41. člena tega zakona.

(2)Z globo od 400 do 800 eurov se za prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, državnega organa, samoupravne lokalne skupnosti, samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, in fizična oseba, ki ravna v nasprotju s četrtim odstavkom 40. člena, s prvim ali drugim odstavkom 41. člena tega zakona.

(3)Za nadzor in odločanje o prekrških po tem členu je pristojna policija.

Ne glede na določbo drugega odstavka 102. člena tega zakona pomožnim policistom plačilo za pripravljenost ne pripada do 31. decembra 2015.

(1)Uslužbenec policije, ki ima status veterana oziroma veteranke v vojni za Slovenijo v skladu z Zakonom o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 101/06 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 32/14 in 21/18 – ZNOrg) (v nadaljnjem besedilu: vojni veteran), ki je do upokojitve delal v policiji, lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe za službeno stanovanje ali stanovanje v lasti Republike Slovenije, ki mu ga je dodelilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, na podlagi razpisa, za nedoločen čas z enakimi pravicami in obveznostmi iz najemnega razmerja.

(2)Vojni veteran lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prejšnjega odstavka za nedoločen čas, če to stanovanje pomeni njegovo edino stanovanje, in če on ali njegov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz partnerske zveze ali njegov družinski član iz četrtega odstavka tega člena, ki z njim stalno prebiva in je naveden v najemni pogodbi, ni lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali nepremične, ki je primerna za bivanje, in če on in njegov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz partnerske zveze ali njegov družinski član iz četrtega odstavka tega člena, ki z njim stalno prebiva in je naveden v najemni pogodbi, ne razpolaga s finančnimi sredstvi ali nepremičnino, ki mu omogoča nakup stanovanja oziroma nepremičnine, primerne za bivanje, ki je primerljivo s stanovanjem, v katerem biva (primerljiva tržna cena).

(3)V primeru smrti vojnega veterana lahko zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prvega odstavka tega člena za nedoločen čas tudi njegov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz partnerske zveze.

(4)V primeru smrti vojnega veterana lahko njegov otrok, njegov posvojenec in otrok, ki je bil z vojnim veteranom v skrbniškem razmerju, zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe iz prvega odstavka tega člena za čas, ko bi za vojnega veterana veljala obveznost preživljanja otroka v skladu s predpisi, ki urejajo družinska razmerja.

(1)Bivši uslužbenec policije, ki je vojni veteran, in mu je delovno razmerje v policiji prenehalo po letu 2010 zaradi reorganizacije ali je bil premeščen v ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ali mu je delovno razmerje pri policiji prenehalo zaradi premestitve v drug upravni organ ali zaposlitve v drugem državnem organu, lahko ob upokojitvi zaprosi za podaljšanje najemne pogodbe za službeno stanovanje ali stanovanje v lasti Republike Slovenje, ki mu ga je dodelilo ministrstvo, pristojno za notranje zadeve na podlagi razpisa, v katerem biva, za nedoločen čas z enakimi pravicami in obveznostmi iz najemnega razmerja.

(2)Podaljšanje najemne pogodbe iz prejšnjega odstavka za nedoločen čas se osebi iz prejšnjega odstavka in osebam iz tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena omogoči na način in pod pogoji iz prejšnjega člena.

(1)Policija začne izvajati študijski program za pridobitev višje strokovne izobrazbe iz 92. člena tega zakona najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona.

(2)S 1. januarjem 2018 oziroma najpozneje do 30. junija 2018 se vsa delovna mesta policistov v V. tarifnem razredu, za katera se zahteva poklic policista, presistemizirajo v ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu in se policiste, ki zasedajo ta delovna mesta, premesti na ustrezna delovna mesta v VI. tarifnem razredu.

(3)Ne glede na določbe Uredbe o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v organih javne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 58/03, 81/03, 109/03, 43/04, 58/04 – popr., 138/04, 35/05, 60/05, 72/05, 112/05, 49/06, 140/06, 9/07, 33/08, 66/08, 88/08, 8/09, 63/09, 73/09, 11/10, 42/10, 82/10, 17/11, 14/12, 17/12, 23/12, 98/12, 16/13, 18/13, 36/13, 51/13, 59/13, 14/14, 28/14, 43/14, 76/14, 91/14, 36/15, 57/15 in 4/16) so policisti ob premestitvi na delovno mesto v VI. tarifnem razredu imenovani v naziv z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu. Ob premestitvi policistov na delovna mesta v VI. tarifnem razredu se plačni razred določi v skladu s prvim odstavkom 19. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15 in 82/15).

(4)Policisti, ki so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene višje strokovne izobrazbe, morajo do 1. januarja 2023 pridobiti to izobrazbo. Delodajalec je dolžan do 1. januarja 2023 vsem policistom, ki so premeščeni na delovna mesta v VI. tarifnem razredu in še nimajo pridobljene višje strokovne izobrazbe, omogočiti pridobitev navedene izobrazbe. V času od 1. januarja 2018 do izteka roka, v katerem morajo pridobiti višjo strokovno izobrazbo, lahko policisti napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi ves ta čas že imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Vse te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so bila sistemizirana zaradi uvedbe višješolskega poklicnega standarda in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu.

(5)Policiste, ki višje strokovne izobrazbe ne bodo pridobili v roku iz prejšnjega odstavka, se premesti na delovna mesta, za katera izpolnjujejo pogoje. Če tako delovno mesto ni prosto, jim preneha delovno razmerje.

(6)Naloge na delovnih mestih, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, lahko opravljajo tudi policisti s srednjo strokovno izobrazbo, ki imajo na dan uveljavitve akta iz drugega odstavka tega člena najmanj 15 let delovne dobe pri opravljanju nalog policije ali pri opravljanju drugih primerljivih nalog v drugih državnih organih (npr. vojaška policija, finančna uprava) in so najmanj tri leta opravljali naloge policije, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba v skladu z drugim odstavkom tega člena.

(7)Policisti iz prejšnjega odstavka lahko napredujejo v višje plačne razrede, kot če bi imeli pridobljeno višjo strokovno izobrazbo. Te policiste je mogoče premeščati na delovna mesta, za katera se zahteva višja strokovna izobrazba, ki so se sistemizirala zaradi uvedbe višješolske izobrazbe in se opravljajo v nazivu z isto zaporedno številko, kot so ga dosegli v V. tarifnem razredu.

(8)Usposabljanje iz drugega odstavka 80. člena tega zakona se začne izvajati v enem letu od uveljavitve tega zakona. Uslužbenec policije, ki zaseda delovno mesto, kjer je potrebno znanje jezika narodnih skupnosti, in ob uveljavitvi tega zakona ne izpolnjuje pogojev iz prvega odstavka 80. člena tega zakona, mora najkasneje v dveh letih od uveljavitve tega zakona izpolniti pogoj znanja jezika narodnih skupnosti.

(1)Policisti, ki na dan uveljavitve tega zakona nimajo opravljenega izpita iz policijskih pooblastil in ne izpolnjujejo pogojev iz četrtega odstavka 58. člena tega zakona, morajo izpit iz 58. člena tega zakona opraviti najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.

(2)Osebi, ki v roku iz prejšnjega odstavka ne opravi izpita za izvajanje policijskih pooblastil, preneha delovno razmerje.

Za delovne izkušnje iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona in tretjega odstavka 48. člena tega zakona se štejejo tudi delovne izkušnje, pridobljene na delovnih mestih s statusom pooblaščene uradne osebe po Zakonu o notranjih zadevah (Uradni list SRS, št. 28/80, 38/88, 27/89 in Uradni list RS, št. 19/91, 4/92, 58/93 in 87/97).

Generalnemu direktorju policije, ki je bil na ta položaj imenovan na podlagi Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF) in je na dan začetka uporabe tega zakona na tem položaju, v primeru razrešitve po petem odstavku 83. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) pripada: - v primeru prenehanja delovnega razmerja odpravnina v višini dveh petin povprečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj, - v primeru premestitve polovica razlike med povprečno mesečno bruto plačo, kot jo je prejemal do razrešitve, in dejansko mesečno bruto plačo do izteka dobe, za katero je bil imenovan.

Premestitev na podlagi 60. člena tega zakona se lahko prvič izvede na podlagi ocene, pridobljene v letu 2014.

V drugih predpisih in aktih uporabljeni izraz »rezervna sestava policije« pomeni isto kot »pomožna policija« v skladu s tem zakonom.

Šteje se, da pomožni policisti, ki so se usposobili po programih usposabljanja pomožnih policistov, veljavnih pred uveljavitvijo tega zakona, izpolnjujejo pogoje za sklenitev pogodbe za opravljanje nalog pomožne policije iz 101. člena tega zakona.

Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji predpisi, ki pa se do uveljavitve ustreznih predpisov, izdanih na podlagi tega zakona, uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom: - Uredba o pogodbenem opravljanju prostovoljne službe v pomožni policiji (Uradni list RS, št. 119/07), - Uredba o uniformi, položajnih oznakah in simbolih policije (Uradni list RS, št. 104/10), - Uredba o vozilih, plovilih, oborožitvi in posebni opremi policije (Uradni list RS, št. 45/06 in 32/07), - Odlok o ustanovitvi, območju in sedežu policijskih uprav v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 28/11), - Odredba o določitvi objektov in okolišev objektov Centra za oskrbo Gotenica ter ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 3/10), - Odredba o izobrazbi predavateljev in drugih strokovnih delavcev Višje policijske šole (Uradni list RS, št. 13/01), - Odredba o določitvi objekta in okoliša objekta Centra za tujce v Velikem Otoku pri Postojni ter ukrepov za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 11/01), - Odredba o delih, ki jih policist ne sme opravljati (Uradni list RS, št. 79/00), - Pravilnik o opravljanju preizkusa strokovne in psihofizične usposobljenosti policistov (Uradni list RS, št. 3/11), - Pravilnik o zagotavljanju pravne pomoči policistom (Uradni list RS, št. 72/09), - Pravilnik o varovanju ogroženih delavcev policije (Uradni list RS, št. 114/09), - Pravilnik o območjih in sedežih policijskih postaj (Uradni list RS, št. 32/11), - Pravilnik o izpitu za izvajanje policijskih pooblastil (Uradni list RS, št. 67/08), - Pravilnik o določitvi objekta in okoliša objekta Policije na lokaciji Gmajnice ter ukrepih za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 56/08), - Pravilnik o določitvi objektov in okolišev objektov Policijske akademije ter ukrepih za njihovo varovanje (Uradni list RS, št. 68/07), - Pravilnik o določitvi objekta in okoliša objekta Gorski telekomunikacijski objekt Ministrstva za notranje zadeve na Šmarni gori ter ukrepov za njegovo varovanje (Uradni list RS, št. 118/06), - Pravilnik o nošenju policijske uniforme in orožja (Uradni list RS, št. 106/06), - Pravilnik o priznanjih policije (Uradni list RS, št. 106/05, 107/05 – popr., 61/06, 31/10 in 94/10), - Pravilnik o usmerjanju in nadzoru policije (Uradni list RS, št. 97/04), - Pravilnik o službeni izkaznici policistov (Uradni list RS, št. 6/01 in 100/08).

(1)Vlada in minister izdata predpise, določene s tem zakonom, v enem letu od uveljavitve tega zakona.

(2)Akt o organizaciji in sistemizaciji se uskladi z določbo drugega odstavka 81. člena tega zakona v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, z drugimi določbami tega zakona pa v petih letih po uveljavitvi tega zakona.

Določba 74. člena tega zakona se začne uporabljati 1. januarja 2014.

(1)Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati: - naslednje določbe Zakona o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odločba US in 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF): 1., 2., 2.a, 2.b, 2.c, 2.č, 4., 5., 5.a, 5.b, 5.c, 5.č, 5.d, 5.e, 6., 6.a, 6.b, 6.c, 6.č, 7., 8., 9., 10., 11., 13., 14., 15., 16., 17., 21., 21.a, 22., 27., 31., 31.a, 65., 66., 67., 67.a, 67.b, 67.c, 67.č, 68., 69., 69.a, 70., 71., 72., 73., 74., 75., 76., 77., 78., 79., 80., 81., 82., 83., 84., 85., 85.a, 86.a, 88., 89., 90., 91., 93., 94., 94.a, 95., 101., 102., 103., 104., 105., 107., 109., 110., 111., 112., 113., 115., 116., 118., 119., 124., 125., 126. in 133. člen, ki se uporabljajo do začetka uporabe tega zakona; - druga alinea drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12), ki se uporablja do začetka uporabe tega zakona.

(2)Kazniva dejanja, ki jih storijo uradne osebe iz druge alinee drugega odstavka 199. člena Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12) do začetka uporabe tega zakona se obravnavajo skladno s 199. členom Zakona o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 58/11 in 47/12).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne šestdeseti dan po njegovi uveljavitvi.