Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o organiziranosti in delu v policiji (ZODPol-G)

V Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ in 200/20) se v 4. členu v osmem odstavku drugi stavek črta.

V 8. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Policija uradnikom enote za usmerjanje in nadzor zagotavlja neposreden dostop do evidence dogodkov iz zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije, potreben za izvajanje njihovih pristojnosti po tem zakonu.«. Za dosedanjim drugim odstavkom, ki postane tretji odstavek, se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Zaradi presoje zakonitosti in strokovnosti izvajanja določene naloge ali uporabe pooblastil policista lahko enota za usmerjanje in nadzor od policije zahteva poročilo o poteku posameznega postopka in dokumentacijo. Uradniki enote za usmerjanje in nadzor lahko vstopijo v prostore, ki jih policija uporablja pri svojem delu, vpogledajo v evidence policije in dokumentacijo ter opravijo pogovor s policisti, drugimi uslužbenci policije ali posamezniki. Po proučitvi zadeve enota za usmerjanje in nadzor pripravi mnenje, ki lahko vsebuje tudi predloge za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.«. Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.

Za 11. členom se doda nov 11.a člen, ki se glasi:

(1)Uradnikom, ki opravljajo naloge iz četrte in pete alineje prvega odstavka 3. člena tega zakona ter imajo posebna pooblastila, določena s tem zakonom ali zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, ter opravljen izpit za izvajanje policijskih pooblastil ali zaključeno izobraževanje za policista, pripada dodatek za stalnost v skladu z določbami zakona, ki ureja policijo, pri čemer se za določitev dodatka za stalnost vsako začeto leto delovne dobe v ministrstvu šteje kot začeto leto delovne dobe v policiji.

(2)V delovno dobo za določitev dodatka za stalnost se všteva tudi delovna doba s statusom pooblaščene uradne osebe po Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 66/09 – uradno prečiščeno besedilo, 22/10, 26/11 – odl. US, 58/11 – ZDT-1, 40/12 – ZUJF, 96/12 – ZPIZ-2, 15/13 – ZNPPol in 15/13 – ZODPol) ter s statusom policista ali uradne osebe s posebnimi pooblastili po Zakonu o organiziranosti in delu v policiji (Uradni list RS, št. 15/13, 11/14, 86/15, 77/16, 77/17, 36/19, 66/19 – ZDZ in 200/20) in Zakonu o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US, 47/19 in 153/21 – odl. US).

(3)Delovna mesta iz prejšnjega odstavka se določijo v aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v ministrstvu.«.

V 15. členu se v drugem odstavku besedilo »31. marca« nadomesti z besedilom »15. aprila«, besedilo »1. junija« pa se nadomesti z besedilom »15. junija«.

V 21. členu se v drugem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Nacionalni preiskovalni urad je pri odkrivanju in preiskovanju kaznivih dejanj avtonomen.«.

V 22. členu se v prvem odstavku za besedo »predlog« doda besedilo »direktorja Uprave kriminalistične policije in«.

V sedmem odstavku 25. člena, v četrtem in šestem odstavku 27. člena, v 28. členu in tretjem ter četrtem odstavku 34. člena se na vseh mestih beseda »komandir« v različnih sklonih nadomesti z besedo »načelnik« v ustreznem sklonu. V prvem odstavku 28. člena se beseda »komandirka« nadomesti z besedo »načelnica«.

V 30. členu se v prvem odstavku za besedilom »vozila,« doda besedilo »zrakoplove,«, v drugem odstavku pa se za besedo »vozil« doda vejica in beseda »zrakoplovov«.

Za 31. členom se doda nov 31.a člen, ki se glasi:

(1)Policija upravlja in vzdržuje evidence, v katerih zaradi opravljanja policijskih nalog in zagotavljanja notranje varnosti zbira in obdeluje osebne podatke in druge podatke.

(2)Policija vodi in vzdržuje naslednje evidence: 1. evidenco službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije, 2. evidenco izdanih identifikacijskih izkaznic, 3. evidenco obvestil o nasprotjih interesov, 4. evidenco dopolnilnega dela in dejavnosti, 5. evidenco daril, 6. evidenco nejavnih stikov, 7. evidenco vlog policistov za pravno pomoč.

(3)Evidence so specifično dokumentarno gradivo. Podatki v evidencah so varovani podatki policije, skladno z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije.

(4)V evidencah iz drugega odstavka tega člena smejo biti: 1. osebni podatki oseb: – osebno ime, – rojstni podatki (dan, mesec, leto, kraj), – enotna matična številka občana (EMŠO), za tujega državljana pa številka osebnega dokumenta, – spol, – naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, – identifikacijska oznaka osebe, ki je v policijskih evidencah, – državljanstvo; 2. podatki samostojnega podjetnika posameznika, posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, pravne osebe in državnega organa: – firma, ime oziroma naziv, – pravnoorganizacijska oblika, – sedež, – matična številka in – davčna številka.

(5)Poleg podatkov iz prejšnjega odstavka se smejo v evidencah obdelovati tudi drugi podatki: 1. v evidenci službenih izkaznic, ki jih izda generalni direktor policije: fotografija osebe, ki ji je izdana službena izkaznica, datum izdaje službene izkaznice, vrsta službene izkaznice, številka službene izkaznice, datum vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube službene izkaznice, policijska enota, v kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica; 2. v evidenci izdanih identifikacijskih izkaznic: fotografija osebe, ki ji je izdana identifikacijska kartica, datum izdaje identifikacijske kartice, vrsta identifikacijske kartice, številka identifikacijske kartice, datum vrnitve, odvzema, uničenja ali izgube identifikacijske kartice, policijska enota, v kateri dela oseba, ki ji je izdana službena izkaznica; 3. v evidenci obvestil o nasprotjih interesov: podatki o nalogi, ki jo je opravljal policist, podatki o obveščanju nadrejenega o nastalem položaju, podatki o odločitvi nadrejenega o obstoju nasprotja interesa; 4. v evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti: podatki o pravnem aktu, na podlagi katerega uslužbenec policije opravlja dopolnilno delo ali dejavnost, podatki o postopku odločanja in izdaji soglasja za opravljanje dopolnilnega dela ali dejavnosti; 5. v evidenci daril: podatki o darilu, vrednosti darila in okoliščine prejema darila ter odločitev o ravnanju s prejetim darilom; 6. v evidenci nejavnih stikov oziroma lobiranja: podatki o kraju, času nejavnega stika, podatki o policijski enoti, v kateri je zaposlen uslužbenec policije, podatki o delovnem mestu uslužbenca, podatki o vsebini nejavnega stika, podatki o prejetih darilih; 7. v evidenci vlog policistov za pravno pomoč: številka odločbe, s katero je bila ali ni bila zagotovljena pravna pomoč policistu, datum izdaje odločbe o pravni pomoči, kdo je izdal odločbo o pravni pomoči, podatek, ali je bila odločba izdana zaradi uvedbe predkazenskega, kazenskega ali pravdnega postopka, ali je bila izdana iz razlogov varstva osebnostne integritete policista ali zaradi varstva organizacijske integritete policije ali na podlagi zahteve policista za povrnitev finančnih sredstev, ko je bilo ugotovljeno, da ni bila podana kazenska oziroma odškodninska odgovornost policista, številka, datum in ime pristojnega organa, ki je izdal odločbo, s katero je bilo pravnomočno odločeno o zadevi, ter podatki o finančnih sredstvih, porabljenih za pravno pomoč.

(6)Službena izkaznica in identifikacijska izkaznica lahko vsebujeta logično-tehnične zaščite in ključe, ki omogočajo pravilno in varno obdelavo podatkov policije, dostop v objekte, prostore in okoliše policije ter varno uporabo tehničnih sredstev in opreme policije.

(7)Evidenca službenih izkaznic in evidenca identifikacijskih izkaznic sta lahko urejeni tako, da je podatke iz navedenih evidenc mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah medsebojno povezovati s kadrovsko evidenco, evidenco registracije delovnega časa in evidenco vstopov v objekte policije, ki jo policija vodi na podlagi zakona, ki ureja naloge in pooblastila policije.

(8)Podatki v evidenci obvestil o nasprotjih interesov, evidenci dopolnilnega dela in dejavnosti, evidenci daril in evidenci nejavnih stikov so lahko urejeni tako, da jih je mogoče medsebojno povezovati na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah. Podatke v teh evidencah je mogoče na podlagi EMŠO ali identifikacijske oznake osebe, ki je v policijskih evidencah povezovati tudi s podatki v kadrovski evidenci.

(9)Oseba ima pravico do seznanitve s svojimi podatki v evidencah iz tega člena na način in skladno s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

(10)Podatki iz 3., 5. in 6. točke petega odstavka tega člena se zbirajo zaradi zagotavljanja notranje varnosti v policiji, posebej zmanjšanja tveganj za krnitev integritete uslužbencev policije in policijskih enot. Obdelujejo se na podlagi obvestil uslužbencev policije takrat, ko se sami znajdejo v položajih nasprotij interesov, sprejmejo darilo ali udeležijo nejavnega stika v skladu s predpisi, ki urejajo sistem javnih uslužbencev, ter predpisi, ki urejajo integriteto in preprečevanje korupcije.

(11)Podatki v evidencah iz drugega odstavka tega člena se hranijo ves čas zaposlitve uslužbenca policije. Po prenehanju zaposlitve se hranijo še pet let. Po preteku rokov hrambe se podatki anonimizirajo.«.

V 32. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi: »(1) Varovanje objektov, okolišev objektov in infrastrukture, ki jo uporablja policija, je naloga policije. Za izvajanje navedene naloge ter za izvedbo ukrepov varovanja smejo policisti uporabljati policijska pooblastila pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja naloge in pooblastila policije, in na njegovi podlagi izdanimi predpisi.«. Dosedanji prvi do četrti odstavek postanejo drugi do peti odstavek.

Za 32. členom se doda nov 32.a člen, ki se glasi:

(1)Policija izvede varnostno preverjanje ponudnika, ki je naročniku (ministrstvo ali policija) oddal ponudbo po predpisih, ki urejajo javno naročanje (v nadaljnjem besedilu: ponudnik), za izvajanje storitev, gradenj ali dobavo blaga za policijo ali izvajanje storitev ali dobavo blaga v prostorih policije (v nadaljnjem besedilu: dela za policijo) z namenom zagotavljanja varnosti podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije, kadar te varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta varovanja objektov, hišnega reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.

(2)Policija izvede varnostno preverjanje za stranko, ki ni ponudnik po predpisih o javnem naročanju in je oddal ponudbo na podlagi zakona, ki ureja obligacijska razmerja (v nadaljnjem besedilu: stranka), za izvajanje del za policijo z namenom zagotavljanja varnosti podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije, kadar te varnosti ni mogoče zagotoviti z ukrepi iz načrta varovanja objektov, hišnega reda objektov ali drugimi varnostnimi ukrepi.

(3)Policija varnostno preverja ponudnika iz prvega odstavka, stranko iz drugega odstavka in osebe iz četrtega odstavka tega člena v primerih izvajanja naslednjih del: – obdelave varovanih podatkov policije ali dostopa do tajnih podatkov; – del za policijo, ki lahko vplivajo na varnost podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije ter varnost oborožitve, sredstev in opreme.

(4)Ponudnik in stranka pri predložitvi ponudbe naročniku predloži seznam oseb, ki bodo opravljale posamezna dela za policijo. Policija pri varnostnem preverjanju oseb ugotavlja varnostne zadržke iz 1., 2., 3., 4., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona. Oseba, pri kateri se ugotovi varnostni zadržek, ne more opravljati del za policijo. Če se med pogodbenim razmerjem za osebe pojavijo okoliščine, ki narekujejo ponovno varnostno preverjanje, se varnostno preverjanje ponovi, in če se pri tem ugotovijo varnostni zadržki, oseba ne more še naprej opravljati del za policijo.

(5)Ne glede na predpise, ki urejajo javno naročanje, naročnik (ministrstvo ali policija) iz sodelovanja v postopku javnega naročanja izključi ponudnika, če policija pri varnostnem preverjanju ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali tistega, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor pri ponudniku (v nadaljnjem besedilu: predstavnik ponudnika). Enako ravna naročnik, če pri varnostnem preverjanju stranke iz drugega odstavka tega člena ugotovi varnostne zadržke iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za člana upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ali tistega, ki ima pooblastila za zastopanje, odločanje ali nadzor (v nadaljnjem besedilu: predstavnik stranke). Če se med pogodbenim razmerjem za predstavnika ponudnika ali stranke pojavijo okoliščine, ki narekujejo ponovno varnostno preverjanje, se varnostno preverjanje ponovi, in če se ugotovijo varnostni zadržki iz 7. ali 8. točke prvega odstavka 52. člena tega zakona za predstavnika ponudnika ali stranke, lahko naročnik odstopi od pogodbe.

(6)Ponudnik iz prvega odstavka, stranka iz drugega odstavka in oseba iz četrtega odstavka tega člena, ki je že bila varnostno preverjena, se ponovno varnostno preveri, če je od zadnjega varnostnega preverjanja minilo več kot leto dni, razen če se pojavijo nove okoliščine, zaradi katerih je potrebno varnostno preverjanje opraviti prej.

(7)Varnostno preverjanje se izvede v skladu s petim, šestim in sedmim odstavkom 51. člena in 53. členom tega zakona.

(8)Policija določi seznam del za policijo, ki zaradi načina ali narave izvajanja lahko vplivajo na varnost podatkov, uslužbencev, prostorov, objektov ali okolišev policije ter varnost oborožitve, sredstev in opreme.«.

V 33. členu se na koncu petega odstavka doda nov drugi stavek, ki se glasi: »V času izvajanja pomoči ima posameznik, ki pomaga policiji, pravico do ustrezne oskrbe, ki jo določi vodja policijske enote, v kateri se pomoč izvaja.«.

Besedilo 37. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Policija sodeluje z veteranskimi in drugimi stanovskimi organizacijami, katerih dejavnost je pomembna za ohranjanje zgodovinskega spomina delovanja policije, izpopolnjevanje in usposabljanje policistov ter promocijo poklica policista in jim v okviru možnosti omogoča uporabo nepremičnega in v posebnih primerih premičnega premoženja države.

(2)Možnosti in načine sodelovanja se opredeli v pravilniku, ki ga sprejme minister. Pravilnik mora med drugim določati, kdaj je uporaba nepremičnega ali premičnega premoženja države brezplačna in posebne primere uporabe premičnega premoženja države.

(3)Konkreten način sodelovanja s posamezno organizacijo iz prvega odstavka tega člena se opredeli s sporazumom, ki ga z vsako posamezno organizacijo skleneta minister in generalni direktor policije. Sporazum ne more omogočati, da bi člani organizacij iz prvega odstavka tega člena, ki so javni uslužbenci, naloge za organizacijo opravljali v okviru delovnega časa.«.

V 38. členu se za besedilom, ki postane prvi odstavek, dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita: »(2) Policija lahko z namenom krepitve mednarodnega sodelovanja med pristojnimi varnostnimi organi v tujino napoti policijskega atašeja. O državi napotitve policijskega atašeja v tujino odloči vlada na predlog ministra.

(3)Postopek napotitve, način prijave in postopek izbire kandidata, priprave na napotitev, prenehanje dela napotenega policijskega atašeja v tujini, poročanje o delu ter finančno spremljanje napotitve predpiše minister.«.

V 43. členu se za petim odstavkom dodajo novi šesti, sedmi in osmi odstavek, ki se glasijo: »(6) Policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme biti član politične stranke.

(7)Policist med trajanjem delovnega razmerja ne sme opravljati funkcije nepoklicnega župana, nepoklicnega podžupana ali občinskega svetnika.

(8)Policistu, ki med trajanjem delovnega razmerja prevzame opravljanje funkcije iz prejšnjega odstavka, preneha delovno razmerje.«. Dosedanji šesti do osmi odstavek postanejo deveti do enajsti odstavek.

V 44. členu se na koncu prvega odstavka pika nadomesti s podpičjem in doda nova 8. točka, ki se glasi: »8. da ima veljavno vozniško dovoljenje kategorije B.«. Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(2) Pogoji iz 1., 6. in 7. točke prejšnjega odstavka se uporabljajo samo za sklenitev delovnega razmerja policista in za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.«. V četrtem odstavku se za besedo »izobrazba« doda besedilo »in veljavno vozniško dovoljenje kategorije B«.

V 45. členu se za tretjim odstavkom dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Policist, ki mu je prenehalo delovno razmerje v policiji, se v primeru ponovne sklenitve pogodbe o zaposlitvi v policiji na podlagi tretjega odstavka tega člena imenuje v isto stopnjo naziva in uvrsti v isti plačni razred, v katerega je bil imenovan oziroma uvrščen pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji. Ne glede na določbo prejšnjega stavka policista ni mogoče uvrstiti v višji plačni razred, kot ga je na delovnem mestu mogoče doseči z napredovanjem.

(5)Če je policist iz prejšnjega odstavka pred prenehanjem delovnega razmerja v policiji dosegel naziv višje stopnje, kot ga je mogoče doseči na delovnem mestu, za katerega ob ponovni zaposlitvi v policiji sklene pogodbo o zaposlitvi, se imenuje v najvišji naziv, ki ga je mogoče doseči na tem delovnem mestu.«.

V 45.a členu se drugi odstavek spremeni tako, da glasi: »(2) Kandidati za policiste med izobraževanjem iz prejšnjega odstavka opravljajo pripravništvo za delovna mesta, za katera se zahteva poklic policista po poklicnem standardu, ter pridobijo ustrezne delovne izkušnje in sposobnosti za samostojno opravljanje dela policista.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Šteje se, da kandidati za policiste med izobraževanjem pridobijo zahtevane delovne izkušnje za imenovanje v uradniški naziv XII. stopnje, 4. kariernega razreda v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev. Med izobraževanjem se kandidatu za policista določi osnovna plača, ki je za šest plačnih razredov nižja od osnovne plače uradniškega naziva, za katerega kandidat za policista pridobiva delovne izkušnje.«. Dosedanji tretji do šesti odstavek postanejo četrti do sedmi odstavek.

V 48. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(1) Generalni direktor policije ima lahko tri namestnike, ki mu pomagajo pri vodenju policije v okviru pooblastil, ki jih določi generalni direktor policije s pisnim pooblastilom.«.

49. člen se črta.

Za 49. členom se dodata nova 49.a in 49.b člen, ki se glasita:

(1)Za pridobitev položaja v policiji se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ki urejajo zasedbo delovnega mesta, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, se policista na položaj vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorja policijske uprave in načelnika policijske postaje premesti začasno, za obdobje petih let, z možnostjo enkratne ponovne začasne premestitve za enako obdobje v isti enoti. Policist pri tem ni imenovan v naziv, temveč se mu za čas premestitve določijo pravice glede na naziv tega delovnega mesta.

(3)Policisti so za položaje iz prejšnjega odstavka izbrani v posebnem izbirnem postopku. Posebni izbirni postopek, standarde strokovne usposobljenosti, merila in kriterije ter metode preverjanja usposobljenosti v posebnem izbirnem postopku predpiše minister na predlog generalnega direktorja policije.

(4)V času od začetka posebnega izbirnega postopka iz prejšnjega odstavka do začasne premestitve policista iz drugega odstavka tega člena lahko generalni direktor policije brez izbirnega postopka na položaj iz drugega odstavka tega člena začasno premesti policista v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo začasno premestitev zaradi nemotenega opravljanja nalog policije. Policist iz prejšnjega stavka mora izpolnjevati predpisane pogoje za položaj.

(1)Za prenehanje položaja v policiji se uporabljajo določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, ki urejajo prenehanje dela na delovnem mestu, če ni s tem zakonom določeno drugače.

(2)Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, vodji organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorju policijske uprave in načelniku policijske postaje preneha položaj: 1. če to sam zahteva ali s tem soglaša; 2. v primeru prenehanja delovnega razmerja v skladu s sporazumom o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi oziroma odpovedjo pogodbe o zaposlitvi s strani policista; 3. po preteku obdobja začasne premestitve iz prejšnjega člena; 4. če se ukine organizacijska enota, ki jo vodi; 5. če organizacijska enota, ki jo vodi, ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov; 6. če na delovnem področju organizacijske enote, ki jo vodi, prihaja do ponavljajočih se napak pri poslovanju oziroma če pride do težje napake pri poslovanju; 7. če krši dolžnosti vodje organizacijske enote ali s svojim ravnanjem ali opustitvijo dolžnega nadzora huje škoduje ugledu policije ali zakonitosti delovanja.

(3)Šteje se, da organizacijska enota ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, če ne opravlja dela v določenih ali dogovorjenih rokih oziroma odrejenega dela ne opravlja strokovno in kakovostno.

(4)O prenehanju položaja vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave in direktorja policijske uprave odloči generalni direktor policije. O prenehanju položaja načelnika policijske postaje odloči generalni direktor policije samostojno ali na predlog direktorja policijske uprave.

(5)Po prenehanju položaja je policist iz drugega odstavka tega člena premeščen na delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje in ustreza nazivu, v katerega je imenovan.«.

V 51. členu se v prvem odstavku pred piko doda besedilo »ter napotitvijo v tujino, kjer bo opravljal policijske naloge, se izobraževal ali usposabljal brez prekinitve najmanj 25 dni«. Tretji in četrti odstavek se spremenita tako, da se glasita: »(3) Policija ne izvede varnostnega preverjanja iz prvega odstavka tega člena za uslužbenca policije pred njegovo premestitvijo ali napotitvijo na določeno delovno mesto v policiji, če gre za premestitev ali napotitev na tako delovno mesto, ki je z aktom o organizaciji in sistemizaciji ter z odločitvenim modelom ocenjeno za enako ali manj izpostavljeno tveganjem.

(4)Policija, na predlog ministrstva, varnostno preveri posameznika pred sklenitvijo delovnega razmerja v ministrstvu za opravljanje strokovnih nalog upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije ter izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije.«. Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(6) Varnostno preverjanje osebe se izvaja z njeno pisno privolitvijo. Za osebo, ki ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za sklenitev delovnega razmerja za opravljanje nalog v policiji, za opravljanje del za policijo ali za opravljanje del v prostorih policije, skladno s pogodbo, sklenjeno po predpisih o javnem naročanju, ali zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, ali za premestitev ali napotitev v mednarodno civilno misijo ali mednarodno organizacijo ali napotitev v tujino, kjer bo opravljala policijske naloge, se izobraževala ali usposabljala brez prekinitve najmanj 25 dni, ali na določeno delovno mesto oziroma za sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji ali sklenitev pogodbe o izobraževanju, izpopolnjevanju ali usposabljanju po programih policije ali za sklenitev delovnega razmerja v ministrstvu za opravljanje strokovnih nalog upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije. Če predstavnik ponudnika ali stranke iz petega odstavka 32.a člena tega zakona ne privoli v varnostno preverjanje, se šteje, da ponudnik ali stranka ne izpolnjuje pogojev za oddajo naročila in ga naročnik (ministrstvo ali policija) izključi iz postopka oddaje javnega naročila oziroma s stranko ne sklene pogodbe za opravljanje del.«. Deveti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(9) Osebe iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena ter osebe iz 32.a člena tega zakona imajo pravico do vpogleda, prepisa oziroma izpisa podatkov o svojem varnostnem preverjanju v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, razen v podatke, katerih razkritje bi ogrozilo vire varnostnega preverjanja oziroma če bi to neposredno onemogočilo izvedbo nalog policije ali ogrozilo varovane podatke policije in tajne podatke.«.

V 52. členu se v prvem odstavku 9. točka spremeni tako, da se glasi: »9. utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz prvega, drugega in četrtega odstavka prejšnjega člena ter osebe iz 32.a člena tega zakona.«. Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(3) Utemeljen dvom o zanesljivosti ali verodostojnosti osebe iz 9. točke prvega odstavka tega člena obstaja, če se na podlagi ugotovljenih dejstev iz prekrškovnih ali kazenskih postopkov ali življenjskih razmer lahko sklepa, da bo oseba nezakonito ali nestrokovno: – opravljala naloge v policiji oziroma v mednarodni civilni misiji ali mednarodni organizaciji ali v tujini, kjer bo opravljala policijske naloge, se izobraževala ali usposabljala brez prekinitve najmanj 25 dni, – opravljala dela za policijo ali opravljala dela v prostorih policije skladno s pogodbo, sklenjeno po predpisih o javnem naročanju ali po zakonu, ki ureja obligacijska razmerja, – opravljala strokovne naloge upravljanja kadrovskih, finančno-računovodskih in logistično-podpornih virov za policijo, ravnanja s stvarnim premoženjem policije, upravljanja dokumentarnega gradiva policije in izvajanja posamičnih strokovnih nalog na področju drugih splošnih zadev policije v ministrstvu.«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) Utemeljen dvom iz prejšnjega odstavka je podan tudi, če bi izobraževanje, izpopolnjevanje ali usposabljanje osebe po programih policije vplivalo na notranjo varnost v policiji ali ugled policije.

(5)Pri presoji utemeljenega dvoma se upoštevajo okoliščine in teža storitve posameznih dejanj oziroma kršitev, vrsta in višina predpisane oziroma izrečene sankcije, življenjske razmere oseb, čas, ki je pretekel od storitve, vpliv na varnost ljudi in premoženja, starost osebe v času storitve oziroma kršitve ter povezava med dejanjem in nalogami iz tretjega in četrtega odstavka tega člena.«.

V 53. členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi: »2. EMŠO, za tujega državljana pa številka, vrsta in država izdajateljica osebnega dokumenta,«.

V 54. členu se v prvem odstavku besedilo »zunanje meje Evropske unije« nadomesti z besedilom »državne meje«.

V 62. členu se v prvem odstavku številka »30« nadomesti s številko »60«.

V 67. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Ne glede na razloge iz prvega in drugega odstavka tega člena generalni direktor v skladu s prvim odstavkom tega člena ali direktor policijske uprave v skladu z drugim odstavkom tega člena začasno premesti ali napoti na drugo delo tudi uslužbenca policije, pri katerem izvajalec medicine dela oceni, da začasno ni zmožen opravljati svojega dela, je pa zmožen opravljati delo v policiji na drugem delovnem mestu ali drugo delo, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, vendar najdlje za šest mesecev z možnostjo enkratnega podaljšanja za največ šest mesecev.«. V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo »oziroma navedbo, da je premestitev oziroma napotitev posledica zdravstvenih razlogov, ki jih je ugotovil izvajalec medicine dela.«. V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane peti odstavek, se beseda »ali« za besedo »prvim« nadomesti z vejico, za besedo »drugim« pa se doda besedilo »ali tretjim«. V dosedanjem petem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »ali« za besedo »prvim« nadomesti z vejico, za besedo »drugim« pa se doda besedilo »ali tretjim«. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek se pred besedo »tega« doda besedilo »prvega in drugega odstavka«. Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.

Za 74. členom se dodata nova 74.a in 74.b člen, ki se glasita:

(1)Uslužbencem policije in javnim uslužbencem ministrstva, ki izvajajo podporne naloge za policijo, se plača zaradi povečanega obsega dela in zaradi posebnih obremenitev poveča do 20 odstotkov osnovne plače.

(2)O povišanju plače iz prejšnjega odstavka tega člena odloči vlada na predlog ministra.

(1)Policist, ki ima službenega psa nameščenega na domu, je upravičen do nadomestila za oskrbo in namestitev službenega psa na domu.

(2)Razloge in pogoje za oskrbo in namestitev službenega psa na domu policista ter višino nadomestila za oskrbo in namestitev določi minister.«.

V 75. členu se naslov člena spremeni tako, da se glasi: »(prepoved opravljanja dopolnilnega dela in dejavnosti)«. Za drugim odstavkom se dodajo novi tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »(3) Policist mora generalnega direktorja policije obvestiti o vsakem nameravanem opravljanju dopolnilnega dela oziroma pridobitne dejavnosti, tudi če gre za dejavnost znanstvenega ali pedagoškega dela, dela v kulturnih, umetniških, športnih, humanitarnih in drugih podobnih društvih in organizacijah ali delo na publicističnem področju. Policist lahko opravlja dopolnilno delo ali pridobitno dejavnost le s pisnim soglasjem generalnega direktorja policije.

(4)Policistu se opravljanje dopolnilnega dela oziroma dejavnosti iz prvega, drugega in tretjega odstavka tega člena prepove s sklepom, če bi ga to oviralo pri opravljanje policijskih nalog, škodilo ugledu policije ali če bi to opravljanje dopolnilnega dela ali dejavnosti povzročilo nasprotje interesov.

(5)Sklep o prepovedi iz prejšnjega odstavka izda generalni direktor policije.«. Dosedanji tretji odstavek postane šesti odstavek.

V 76. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »(3) Policisti nimajo pravice stavkati v času delovanja policije na podlagi drugega odstavka 107. člena tega zakona.

(4)Policistom za čas, ko zaradi razlogov iz prejšnjega odstavka nimajo pravice do stavke, pripada dodatek k plači v višini dveh odstotkov povprečne zadnje mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, ugotovljene po uradnih statističnih podatkih.«.

V 82. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi: »(3) Policist, za katerega komisija iz prvega odstavka tega člena oceni, da ni zmožen opravljati svojega dela, je pa zmožen opravljati drugo delo v policiji, je lahko začasno, v skladu z zakonom, ki ureja sistem javnih uslužbencev, premeščen na delovno mesto, ki ustreza njegovemu zdravstvenemu stanju, oziroma se mu določijo naloge, ki jih je zmožen opravljati glede na zdravstveno stanje. Pri začasni premestitvi iz prejšnjega stavka se zahteve glede seznanitve s prostimi delovnimi mesti ne upoštevajo. Ne glede na določbe zakona, ki ureja sistem javnih uslužbencev, za začasno premestitev policista z uradniškega na strokovno tehnično delovno mesto po tej določbi ni potrebno soglasje policista. Policist pri premestitvi na strokovno tehnično delovno mesto v skladu z zakonom, ki ureja sistem plač v javnem sektorju, obdrži število plačnih razredov napredovanja, ki jih je dosegel na prejšnjem delovnem mestu, če svojega dela ni več zmožen opravljati zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Zdravstvena komisija ima za namen ocenjevanja zmožnosti za opravljanje dela pravico do brezplačne pridobitve in uporabe zdravstvenih in drugih osebnih podatkov policista, ki ga obravnava. Člani komisije so informacije o zdravstvenem stanju obravnavanega policista dolžni varovati v skladu s predpisi, ki urejajo varovanje občutljivih osebnih podatkov.«.

V 86. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi: »(5) V primeru pridobitve štipendije Ad futura, opredeljene v zakonu, ki ureja štipendiranje, se štipendija iz tega člena izplačuje v celoti in hkrati.«. Dosedanji peti do sedmi odstavek postanejo šesti do osmi odstavek.

Za 88. členom se doda nov 88.a člen, ki se glasi:

(1)Po upokojitvi se policistu podeli kratkocevno službeno orožje, ki ga je do tedaj imel v osebni zadolžitvi, ali drugo sistemizirano kratkocevno strelno orožje, ki je starejše od 15 let, če: – policist pred upokojitvijo pisno izrazi željo po posedovanju tega orožja in – poda pisno izjavo, da bo v treh mesecih po upokojitvi vložil vlogo za izdajo orožne listine.

(2)O nameravani podelitvi strelnega orožja se izda potrdilo, ki vsebuje podatke, potrebne za izdajo orožne listine. Strelno orožje upokojeni policist prejme v posest po izdaji orožne listine.

(3)Upokojeni policist mora v enem letu po izdaji potrdila iz prejšnjega odstavka pridobiti orožno listino v skladu s predpisi o orožju in prevzeti podeljeno orožje, sicer izgubi pravico do podelitve službenega orožja.«.

Za 99. členom se doda nov 99.a člen, ki se glasi:

(1)Policija vodi evidenco izpopolnjevanj in usposabljanj, v kateri zbira in obdeluje osebne podatke ter druge podatke, ki se nanašajo na delavce policije, zunanje udeležence in izvajalce usposabljanja.

(2)Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: 1. osebno ime, 2. rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj in država), 3. enotno matično številko občana (EMŠO), 4. spol, 5. naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, 6. identifikacijsko oznako osebe, ki je v policijskih evidencah, 7. državljanstvo, 8. firma, ime oziroma naziv, če je zunanji udeleženec ali izvajalec usposabljanja, 9. poklic, 10. zaposlitev, 11. delovno mesto, 12. naziv, 13. telefonsko številka, na katero je mogoče posredovati nujna sporočila, 14. elektronski naslov udeleženca, 15. podatke o izpopolnjevanju in usposabljanju, 16. podatke o ocenjevanju znanja, 17. potrdilo o opravljenem usposabljanju.

(3)Podatki iz tega člena se zbirajo in obdelujejo za potrebe dokazovanja usposobljenosti in zaradi načrtovanja kariere uslužbencev policije.

(4)Evidenca se hrani kot trajno gradivo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva.«.

V 101. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Kandidati za pomožne policiste so osebe na osnovnem usposabljanju za pomožne policiste, ki so sklenile pogodbo o osnovnem usposabljanju, ali osebe, ki so že uspešno opravile osnovno usposabljanje, niso pa še sklenile pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji.«. Za tretjim odstavkom se dodata nova četrti in peti odstavek, ki se glasita: »(4) S pomožnim policistom se lahko po dopolnjeni starosti 60 let sklene nova pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji od enega do petih let, če uspešno opravi zdravniški pregled in če posebna komisija ugotovi, da ima ustrezne psihofizične sposobnosti.

(5)V pomožni policiji ne morejo sodelovati uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo.«. Dosedanji četrti in peti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek. V dosedanjem šestem odstavku, ki postane osmi odstavek, se pred piko doda vejica in besedilo »ali notranja organizacijska enota generalne policijske uprave«.

102. člen se spremeni tako, da glasi:

(1)Pomožni policisti in kandidati za pomožne policiste so se dolžni udeleževati usposabljanj, pomožni policisti pa so se dolžni odzvati tudi na poziv za opravljanje nalog policije. Način izpolnjevanja obveznosti udeležbe na usposabljanju in odzivanje na poziv za opravljanje nalog se določita v pogodbi.

(2)Pomožni policist med trajanjem pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji prejema plačilo za pripravljenost, med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji pa ima pravico do plačila za opravljeno delo ter drugih prejemkov in povračil stroškov v zvezi z delom.

(3)Kandidat za pomožnega policista je med osnovnim usposabljanjem upravičen do plačila za čas usposabljanja ter drugih prejemkov ter povračil stroškov v zvezi z usposabljanjem.

(4)Pomožni policist in kandidat za pomožnega policista, ki je v delovnem razmerju, je samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, je med usposabljanjem in med opravljanjem službe v pomožni policiji upravičen do nadomestila plače.

(5)Nadomestilo plače iz prejšnjega odstavka se izplača v breme policije.

(6)Pomožnemu policistu in kandidatu za pomožnega policista, ki prejema pokojnino ali denarno nadomestilo za primer brezposelnosti, pripada pokojnina oziroma denarno nadomestilo tudi med usposabljanjem in med opravljanjem službe v policiji.«.

Za 102. členom se dodajo novi 102.a, 102.b in 102.c člen, ki se glasijo: Pogodba o prostovoljni službi v pomožni policiji in pogodba o osnovnem usposabljanju prenehata veljati: 1. s potekom časa, za katerega je bila sklenjena; 2. s potekom odpovednega roka; 3. z dnem nastopa dela po pogodbi o zaposlitvi, če kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist sklene pogodbo o zaposlitvi kot uslužbenec policije, uslužbenec ministrstva na področju logistično-podpornih nalog ter usmerjanja in nadzora policije, uslužbenec Obveščevalno varnostne službe Ministrstva za obrambo, poklicni pripadnik Slovenske vojske, pripadnik rezervne sestave Slovenske vojske, poklicni gasilec, uradna oseba Finančne uprave Republike Slovenije, pravosodni policist ali delavec, zaposlen v gospodarski družbi, zavodu ali drugi organizaciji, katere dejavnost je po odločitvi Vlade Republike Slovenije posebnega pomena za obrambo; 4. s smrtjo kandidata za pomožnega policista ali pomožnega policista; 5. s sporazumom pogodbenih strank.

(1)Policija kandidatu za pomožnega policista brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o osnovnem usposabljanju, če: 1. kandidat za pomožnega policista preneha izpolnjevati pogoje iz 44. člena tega zakona; 2. kandidat za pomožnega policista ne opravi preizkusa znanja in usposobljenosti v skladu s programom osnovnega usposabljanja; 3. se kandidat za pomožnega policista brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za usposabljanje ali predčasno samovoljno zapusti usposabljanje; 4. kandidat za pomožnega policista uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

(2)Policija pomožnemu policistu brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo o prostovoljni službi v pomožni policiji, če: 1. pomožni policist preneha izpolnjevati pogoje iz 44. člena tega zakona; 2. pomožni policist v tekočem letu brez upravičenega razloga ne opravi vseh usposabljanj, določenih z letnim načrtom; 3. se pomožni policist brez upravičenega razloga ni odzval pozivu za izvajanje nalog policije; 4. pomožni policist uveljavlja pravico do ugovora vesti vojaški dolžnosti.

(3)Policija lahko kandidatu za pomožnega policista in pomožnemu policistu brez odpovednega roka enostransko odpove pogodbo, če: 1. kandidat za pomožnega policista oziroma pomožni policist krši pogodbene obveznosti; 2. se zmanjšajo kadrovske potrebe v pomožni policiji oziroma policiji.

(4)Kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist lahko pogodbo pisno odpove, pri čemer mora pisno pojasniti odpovedne razloge. Njegova odpoved učinkuje 30. dan po prejemu pisne odpovedi.

(1)Kandidat za pomožnega policista, ki odpove pogodbo, in kandidat za pomožnega policista, ki mu pogodbo o osnovnem usposabljanju odpove policija na podlagi 2., 3. ali 4. točke prvega odstavka oziroma 1. točke tretjega odstavka prejšnjega člena, mora vrniti do odpovedi nastale stroške usposabljanja.

(2)Pomožni policist mora v primeru odpovedi pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji na podlagi 2., 3., ali 4. točke drugega odstavka oziroma 1. točke tretjega odstavka ali četrtega odstavka prejšnjega člena policiji vrniti neto znesek prejetega plačila za pripravljenost v zadnjih 12 mesecih pred prenehanjem pogodbe.«.

V 103. členu se prvi odstavek črta. Dosedanja drugi in tretji odstavek postaneta prvi in drugi odstavek.

V 104. členu se v prvem odstavku za prvo alinejo doda nova druga alineja, ki se glasi: »– ob varnostnih pojavih, ki terjajo vključitev večjega števila policistov;«. Dosedanje druga, tretja in četrta alineja postanejo tretja, četrta in peta alineja. V dosedanji peti alineji, ki postane šesta alineja, se pika nadomesti s podpičjem in se doda nova sedma alineja, ki se glasi: »– za varovanje določenih oseb, prostorov in objektov državnih organov ali tujih predstavništev ter objektov policije.«. V drugem odstavku se za drugim stavkom doda nov tretji stavek, ki se glasi: »V primeru podaljšanja uporabe pomožne policije se lahko opravljanje nalog policije podaljša za čas trajanja vpoklicnih razlogov le tistemu pomožnemu policistu, ki s podaljšanjem soglaša.«. V tretjem odstavku se besedilo »prve in druge« nadomesti z besedilom »prve, druge in tretje«.

V 105. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi: »(2) Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje podatke: osebno ime, datum rojstva, kraj rojstva, stalno in začasno prebivališče, enotno matično številko občana (EMŠO), identifikacijsko oznako osebe, ki je v policijskih evidencah, telefonsko številko, elektronski naslov, zdravstveno stanje, šolsko izobrazbo, zaposlitev, poklic, davčno številko, šifro poslovnega partnerja, podatke o transakcijskem računu, podatke o delodajalcu, podatke o usposabljanjih za opravljanje nalog v pomožni policiji, podatke o dodatnih znanjih in veščinah, razporeditvi v matično enoto, številko pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, o datumu sklenitve in prenehanja pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji, prejetih priznanjih ter bivanju v tujini, ki traja več kot tri mesece.«.

Besedilo 106. člena se spremeni tako, da se glasi: »Način popolnjevanja pomožne policije in izvajanja nalog, merila za izbor kandidatov, vrste in način usposabljanj, višino in pogoje za plačilo pripravljenosti ter plačila za opravljeno delo, nadomestila, povračila stroškov ter druge prejemke, odsotnost, pravice in dolžnosti pomožnih policistov in kandidatov za pomožne policiste predpiše vlada.«.

(1)Posebni izbirni postopki za položaje vodij organizacijskih enot prve ravni generalne policijske uprave, direktorjev policijskih uprav in načelnikov policijskih postaj iz 49.a člena zakona se začnejo v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona.

(2)Policistom, ki so na dan uveljavitve tega zakona na položaju vodje organizacijske enote prve ravni generalne policijske uprave, direktorja policijske uprave in komandirja policijske postaje, z dnem uveljavitve tega zakona preneha položaj, z delom na položaju pa nadaljujejo do začasne premestitve policistov na te položaje po opravljenem posebnem izbirnem postopku iz 49.a člena zakona. Po prenehanju opravljanja dela na položaju se policista iz prvega stavka tega odstavka premesti na delovno mesto, za katero izpolnjuje pogoje.

Že sklenjene pogodbe s kandidati za pomožne policiste in pomožnimi policisti se uskladijo s tem zakonom v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona. Če kandidat za pomožnega policista ali pomožni policist predloga nove pogodbe ne podpiše v 15 dneh po prejemu, že sklenjena pogodba preneha veljati naslednji dan po izteku 15-dnevnega roka. V tem primeru pomožnemu policistu ni treba vrniti prejetega plačila za pripravljenost. Kandidat za pomožnega policista lahko odkloni sklenitev pogodbe o prostovoljni službi v pomožni policiji brez obveznosti vračila stroškov usposabljanja.

(1)Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »komandir policijske postaje«, pomeni ta izraz »načelnik policijske postaje«.

(2)Kjer drug zakon ali podzakonski predpis uporablja izraz »komandir območne policijske postaje«, pomeni ta izraz »načelnik območne policijske postaje«.

(1)Vlada Republike Slovenije uskladi Uredbo o pomožni policiji (Uradni list RS, št. 1/18 in 113/20) s tem zakonom v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(2)Minister, pristojen za notranje zadeve, izda predpisa iz tretjega odstavka 13. člena, tretjega odstavka 49.a člena in 74.b člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.

(1)Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja delovna razmerja, pri kandidatu za pomožnega policista, ki se usposablja na osnovnem usposabljanju kandidatov za pomožne policiste, in pri pomožnem policistu, ki se usposablja za opravljanje nalog v pomožni policiji, ne pride do suspenza pogodbe o zaposlitvi.

(2)Do ustrezne ureditve v zakonu, ki ureja delovna razmerja, ima oseba, ki je pozvana na osnovno usposabljanje kandidatov za pomožne policiste ali na usposabljanje pomožnih policistov za opravljanje nalog v pomožni policiji ali opravljanje nalog v pomožni policiji, pravico do odsotnosti z dela.

V Zakonu o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 – ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13, 32/14 – ZPDZC-1, 47/15 – ZZSDT, 55/17, 75/19, 11/20 – odl. US in 189/20 – ZFRO) se v 64. členu v prvem odstavku v prvi alineji črta besedilo »oziroma usposabljanje za opravljanje nalog v rezervni sestavi policije«.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 210-01/21-11/23 Ljubljana, dne 20. oktobra 2021 EPA 1922-VIII Državni zbor Republike Slovenije Tina Heferle podpredsednica