Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane

V Uredbi o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (Uradni list RS, št. 115/07 in 9/08 – popr.) se v 1. členu za besedilom »Cerknica,« doda besedilo »Grosuplje, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Logatec,«.

Drugi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: »(2) Območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prejšnjega odstavka in so označena z belo barvo in oznako »0«. Določena so okoli črpalnih vrtin, zajetih izvirov in površinskih zajetij in so navedena na seznamu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Zajeti izviri so prikazani z znakom, ki je pravokotnik modre barve, črpalne vrtine z znakom, ki je krog modre barve, in površinska zajetja z znakom, ki je trikotnik modre barve.«.

V drugem odstavku 3. člena se besedilo »marca 2006« nadomesti z besedilom »februarja 2012«. Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi: »(4) Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.«.

V drugem odstavku 4. člena se pika nadomesti z vejico in doda besedilo »razen na parcelah iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, kjer se vodna pravica lahko podeli le za javno oskrbo s pitno vodo.«. Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: »(3) Seznam parcel iz prvega in drugega odstavka tega člena je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz februarja 2012, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.«.

V tretjem odstavku 6. člena se črta besedilo »ali nadomestna gradnja«. Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi: »(4) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.«.

8. člen se spremeni tako, da se glasi: Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.«.

Za 12. členom se doda nov 12.a člen, ki se glasi: Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju za gradnjo ali rekonstrukcijo glavne in regionalne železnice v obstoječih koridorjih in severno od obstoječega koridorja železniške infrastrukture na območju med Kozarjami in hribom Rožnik dovoljena gradnja vodotesnih predorov v območju nihanja gladine podzemne vode in pod njeno gladino in se zanjo izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda in če so upoštevani naslednji posebni pogoji: – predori morajo biti izvedeni tako, da se bilančne značilnosti vodonosnika ne spremenijo; – če imajo temeljna tla železniškega telesa prepustnost, višjo od 5x10(na -7) m/s, morajo biti od površine vodonosnika ločena s tesnilnimi sistemi, za katere je dokazana 100 % vodotesnost; – vode iz železniške proge se morajo odvajati ločeno preko vodotesne kanalizacije na čistilno napravo. Zaledne vode se lahko z vodo, ki priteka iz železniške proge, mešajo le izjemoma in morajo biti v tem primeru skupaj odvedene na čistilno napravo. Čiste zaledne vode se lahko ponikajo.«.

V petem odstavku 13. člena se za besedilom »soglasje,« doda besedilo »če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda,«. Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi: »(6) Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100220462 ali njenega pravnega naslednika na parceli št. 15, k.o. Vrbljene dovoljena gradnja nestanovanjske stavbe iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedene pod zaporedno številko 17a, in skladišča za gnoj in gnojnico ter dovoljeno izvajanje gradbenih del, če so izpolnjene naslednje zahteve: – k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v postopku pridobitve vodnega soglasja mora biti izvedena analiza tveganja za onesnaženje in iz rezultatov te analize mora biti razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo, – izvedeni morajo biti zaščitni ukrepi, izhajajoči iz izsledkov analize tveganja, s katerimi se preprečijo negativni vplivi tega posega na stanje površinskih in podzemnih voda, – skupna obremenitev na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva na najožjem vodovarstvenem območju ne sme presegati 80 glav velike živine, – skladišče za gnoj in gnojnico mora izpolnjevati zahteve v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.«. Dosedanji šesti odstavek postane sedmi odstavek.

16. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano: – gnojenje brez gnojilnega načrta; – gnojenje z ostanki greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav; – gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja; – shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov; – shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov; – shranjevanje blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu; – uporabljati kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov; – uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(2)Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in mora biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora najmanj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega ali organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino in okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.«.

Za 16. členom se dodata nova 16.a in 16.b člen, ki se glasita:

(1)Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi: – gnojenje z gnojnico in gnojevko; – preoravanje trajnega travinja, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar; – uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca; – uporabljati kompost in pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov; – namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila.

(2)Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.

(3)Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve: – za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha; – največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preskus in vrednotenje rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena; – za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan; – za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo; – za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha; – za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.

(4)Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(5)Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in se ograde s pašnimi površinami nahajajo tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način: – dokrmljevanje živali ni dovoljeno, – napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korito lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču, – pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.

(6)Ne glede na določbe pete alineje prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka paša živine in namakanje kmetijskih zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju vodarne Brest nista dovoljena.

Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha.«.

17. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1)Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki vsebujejo aktivne snovi s Seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: Seznam).

(2)Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske unije ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz prejšnjega leta, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.

(3)Seznam se objavi na spletni strani ministrstva.«.

Za 17. členom se dodajo novi 17.a, 17.b in 17.c člen, ki se glasijo:

(1)Zatiranje škodljivih organizmov se na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji: – uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi), – prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov, – med sezonami ali v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in – uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku kmetijskih rastlin in plevela ali po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku plevela.

(2)Ne glede na določbe četrte alineje prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih vodovarstvenih območjih na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in plevela ali pred presajanjem kmetijskih rastlin in pred vznikom plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po vzniku kmetijskih rastlin ali po presajanju, in hkrati iz ocene tveganja glede onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.

Zatiranje škodljivih organizmov se na kmetijskih zemljiščih na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvaja z uporabo FFS s seznama dovoljenih FFS iz Tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

(1)Na notranjih območjih je na območjih stavbnih zemljišč, kjer so glede na podrobnejšo namensko rabo določena območja zelenih površin in območja prometnih površin v skladu s predpisi o načrtovanju prostora, prepovedano gnojenje ali namakanje zemljišč, shranjevanje organskih gnojil, shranjevanje ali uporaba komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti ali blata iz čistilnih naprav, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označena z oznako »-«.

(2)Na notranjih območjih je prepovedano ravnanje z gozdom, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označeno z oznako »-«.

(3)Na notranjih območjih je prepovedana uporaba FFS in sredstev za zaščito lesa, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označena z oznako »-«.«.

Za 22. členom se doda nov 22.a člen, ki se glasi:

(1)Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.

(2)Ukinitev ali odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa od njiju pooblaščeni izvajalec.«.

Prvi odstavek 24. člena se spremeni tako, da se glasi: »(1) Z globo od 4.100 eurov do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če: 1. rabi vodo v nasprotju s prepovedjo iz prvega in drugega odstavka 4. člena te uredbe; 2. gradi ali izvaja dejavnosti v nasprotju s prepovedmi iz 5. člena te uredbe; 3. gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem (6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 14., 15. in 21. člen); 4. gnoji, shranjuje ali uporablja kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti ali blato iz čistilnih naprav v nasprotju s 16. členom te uredbe; 5. gnoji z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje, uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali kompost ali pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti ali namaka v nasprotju s prvim odstavkom 16.a člena te uredbe; 6. gnoji z uležanim hlevskim gnojem v nasprotju z drugim odstavkom 16.a člena te uredbe; 7. uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s tretjim odstavkom 16.a člena te uredbe; 8. ravna v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 16.a člena te uredbe; 9. gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 16.b členom te uredbe; 10. uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena te uredbe; 11. izvaja zatiranje škodljivih organizmov s FFS v nasprotju s 17.a in 17.b členom te uredbe; 12. gnoji, namaka, shranjuje oziroma uporablja kompost ali pregnito blato ali blata iz čistilnih naprav ali mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali FFS v nasprotju s prvim odstavkom 17.c člena te uredbe; 13. ravna z gozdom v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 17.c člena te uredbe; 14. za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja tehnološke odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz prvega odstavka 18. člena te uredbe; 15. za stanovanjsko in nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz 19. člena te uredbe; 16. ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 22.a člena te uredbe.

Priloga 1, Priloga 2, Priloga 3 in Priloga 4 se nadomestijo z novimi Prilogo 1, Prilogo 2, Prilogo 3 in Prilogo 4, ki so kot Priloga 1 sestavni del te uredbe.

Za Prilogo 5 se doda nova Priloga 6, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe.

Postopki za izdajo gradbenega dovoljenja in izdajo vodnega soglasja, začeti pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo po dosedanjih predpisih. Inšpekcijski postopki z vzorčenjem tal na kmetijskih zemljiščih na vodovarstvenih območjih v rastni sezoni 2012, uvedeni pred uveljavitvijo te uredbe, se končajo v skladu s to uredbo. Pravna ali fizična oseba, ki je pridobila vodno dovoljenje za rabo vode pred uveljavitvijo te uredbe, nadaljuje z izvajanjem vodne pravice v skladu z dosedanjimi predpisi in vodnim dovoljenjem do izteka njegove veljavnosti.

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Št. 00728-31/2012 Ljubljana, dne 23. avgusta 2012 EVA 2012-2330-0145 Janez Janša l.r. Predsednik Priloga 1: Karta vodovarstvena območja Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane Priloga 2: Seznam zemljiških parcel vodovarstvenih območji Priloga 3: Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na vodovarstvenem območju Priloga 4: Območja zajetij Priloga 6: šifre katastrskih občin