Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane

Ta uredba določa vodovarstveno območje za vodno telo vodonosnikov Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane (v nadaljnjem besedilu: vodovarstveno območje), ki se uporablja za oskrbo prebivalstva s pitno vodo in se nahaja na območju občin Brezovica, Bloke, Borovnica, Cerknica, Grosuplje, Horjul, Dobrova-Polhov Gradec, Logatec, Ig, Log - Dragomer, Mestna občina Ljubljana, Škofljica, Velike Lašče in Vrhnika, ter vodovarstveni režim in roke, v katerih morajo lastniki ali drugi posestniki nepremičnin na tem območju svoje delovanje prilagoditi določbam te uredbe.

(1)Vodovarstveno območje sestavljajo območja zajetij in notranja območja, ki so prikazana na publikacijski karti v prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.

(2)Območja zajetij so prikazana na publikacijski karti iz prejšnjega odstavka in so označena z belo barvo in oznako »0«. Določena so okoli črpalnih vrtin, zajetih izvirov in površinskih zajetij in so navedena na seznamu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Zajeti izviri so prikazani z znakom, ki je pravokotnik modre barve, črpalne vrtine z znakom, ki je krog modre barve, in površinska zajetja z znakom, ki je trikotnik modre barve.

(3)Notranja območja so na publikacijski karti iz prvega odstavka tega člena označena na naslednji način:

-       najožja območja z oranžno barvo in oznako »VVO I«,

-       ožja območja z rumeno barvo in oznako »VVO II« in

-       širša območja z zeleno barvo in oznako »VVO III«.

(1)Meje vodovarstvenega območja, območja zajetij in notranjih območij so poligoni, določeni v digitalni obliki kot poseben sloj geografskega informacijskega sistema in prikazani na karti, ki jo v izvirniku hrani ministrstvo, pristojno za vode (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).

(2)Seznam zemljiških parcel (v nadaljnjem besedilu: parcele) na vodovarstvenem območju je naveden v prilogi 2, ki je sestavni del te uredbe. Seznam parcel je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz februarja 2012, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(3)Parcele na vodovarstvenem območju se ne smejo združevati s parcelami, ki imajo drugačen vodovarstveni režim, ali s parcelami zunaj vodovarstvenega območja.

(4)Vodovarstveno območje se evidentira v vodnem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov.

(1)Na najožjem vodovarstvenem območju je prepovedana raba vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, razen za javno oskrbo s pitno vodo.

(2)Na ožjem in širšem vodovarstvenem območju se lahko podeli vodna pravica za rabo vode iz vodnih virov, ki se varujejo s to uredbo, če to ne vpliva na količino in kakovost vode, ki se rabi ali je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo, razen na parcelah iz priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, kjer se vodna pravica lahko podeli le za javno oskrbo s pitno vodo.

(3)Seznam parcel iz prvega in drugega odstavka tega člena je povzet po digitalnem zemljiškem katastru iz februarja 2012, ki ga vodi Geodetska uprava Republike Slovenije.

(1)Na območju zajetja je prepovedana gradnja, razen gradnje, ki je namenjena za javno oskrbo s pitno vodo in je zanjo pridobljeno vodno soglasje.

(2)Na območju zajetja je prepovedano opravljanje dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo lastnosti ali kakovost pitne vode.

(1)Na notranjih območjih sta prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3, ki je sestavni del te uredbe, označeni z oznako »–«.

(2)Na notranjih vodovarstvenih območjih je prepovedano odvajati komunalno odpadno vodo in industrijsko odpadno vodo v vodotoke oziroma posredno v podzemne vode.

(3)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija stanovanjskih ali nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, če se ne spremeni namembnost objekta in sprememba rabe objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa.

(4)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena rekonstrukcija obstoječih ali gradnja novih vojaških objektov, objektov za potrebe zaščite in reševanja ob naravnih in drugih nesrečah in objektov za varnost, če se pri rekonstrukciji ne spremenita velikost in namembnost objekta in če sprememba rabe objekta ali gradnja novega objekta ne pomeni povečanja tveganja za onesnaženje vodnega telesa in če je pri rekonstrukciji ali gradnji novega objekta k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov izdano vodno soglasje.

(5)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela v javno korist na državnih cestah v skladu s predpisi, ki urejajo javne ceste, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(6)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela v javno korist na železniški infrastrukturi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(7)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena so na notranjih območjih dovoljena vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela ter vzdrževalna dela zaradi zagotavljanja varnosti, rednosti in nemotenosti zračnega prometa na letališki infrastrukturi in objektih, sistemih in napravah navigacijskih služb zračnega prometa (v nadaljnjem besedilu: letalski navigacijski objekti) v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za izvajanje teh del lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(8)Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na notranjih območjih dovoljena odstranitev objektov ob hkratni ukinitvi internega kanalizacijskega omrežja.

(1)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »+«.

(2)Za gradnjo na notranjih območjih, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pd«, je treba pridobiti vodno soglasje.

(3)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pp«, če so v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo in izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje.

(4)Na notranjih območjih je dovoljena gradnja, ki je v tabelah 1.1 in 1.2 priloge 3 te uredbe označena z oznako »pip«, če gre za gradnjo infrastrukture v skladu z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ki je bil sprejet v skladu s predpisi o urejanju prostora in za katerega je izvedena celovita presoja vplivov na okolje ter pridobljeno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja. Sprejemljivost vplivov objekta infrastrukture na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje preverja ministrstvo na podlagi izsledkov analize tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

(5)Ne glede na določbe drugega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu v skladu s predpisi o urejanju prostora.

(6)Ne glede na določbe tretjega odstavka tega člena za gradnjo na območju, ki se ureja z državnim prostorskim načrtom ali občinskim podrobnim prostorskim načrtom, ministrstvo preveri sprejemljivost vplivov objekta na vodni režim in stanje vodnega telesa ter vplive zaščitnih ukrepov na zmanjšanje tveganja za onesnaženje v postopku izdaje mnenja k državnemu prostorskemu načrtu ali občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu.

Vodno soglasje se izda za gradnjo na notranjih območjih, če so upoštevane prepovedi in pogoji glede odvajanja odpadnih voda v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih voda.

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za prenosni plinovod izključno za zemeljski plin v skladu s predpisi, ki urejajo tehnične pogoje za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov, ter standardom SIST EN 1594, če je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(2)Ne glede na oznako »pip« iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe je na notranjih območjih gradnja dovoljena in se zanjo lahko izda vodno soglasje za glavne in regionalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge, če gradnja in izvedba gradbenih del sama po sebi ne dosega ali ne presega pragov, določenih po predpisih o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, in če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(3)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na notranjih območjih dovoljena gradnja letališč za helikopterje s premerom do 40 m v skladu s predpisi, ki urejajo letalstvo, in predpisi, ki urejajo graditev objektov, in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih za izvedbo avtoceste, hitre ceste, glavne, regionalne in lokalne ceste ter glavne in regionalne železniške proge izvajanje gradbenih del iz tabele 1.2 priloge 3 te uredbe pod zaporednima številkama 1 in 14 dovoljeno in se lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi izvajanja gradbenih del sprejemljivo.

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju Mestne občine Ljubljana gradnja stanovanjskih objektov iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporedno številko 1 dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.

(2)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju Mestne občine Ljubljana gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19 dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.

(3)Gradnja objektov iz prejšnjih odstavkov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov Mestne občine Ljubljana in programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med Mestno občino Ljubljana in investitorjem.

(4)Zaradi varstva zajetja VSV – 1/05 za Sadinjo vas, ki je namenjeno javni oskrbi prebivalcev s pitno vodo, sta na parcelah št. 485/1, 478/4, 478/2, 477, 485/3 in 904/1, k.o. Podlipoglav prepovedani gradnja in izvedba gradbenih del, ki sta v tabelah 1.1, 1.2 in 1.3 priloge 3 te uredbe označeni z oznako »–«.

Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju na območju Mestne občine Ljubljana znotraj območja odlagališča Barje dovoljena gradnja objektov za zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih komunalnih odpadkov iz gospodinjstev v skladu s predpisi, ki urejajo odlaganje odpadkov na odlagališčih, in predpisi, ki urejajo ravnanje z ločeno zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki, in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če so v projektnih rešitvah projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere je iz izsledkov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje površinskih in podzemnih voda sprejemljivo.

Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na širšem vodovarstvenem območju za gradnjo ali rekonstrukcijo glavne in regionalne železnice v obstoječih koridorjih in severno od obstoječega koridorja železniške infrastrukture na območju med Kozarjami in hribom Rožnik dovoljena gradnja vodotesnih predorov v območju nihanja gladine podzemne vode in pod njeno gladino in se zanjo izda vodno soglasje, če je iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi gradnje in izvajanja gradbenih del sprejemljivo in so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda in če so upoštevani naslednji posebni pogoji:

-        predori morajo biti izvedeni tako, da se bilančne značilnosti vodonosnika ne spremenijo;

-        če imajo temeljna tla železniškega telesa prepustnost, višjo od 5x10 -7 m/s, morajo biti od površine vodonosnika ločena s tesnilnimi sistemi, za katere je dokazana 100  % vodotesnost;

-       vode iz železniške proge se morajo odvajati ločeno preko vodotesne kanalizacije na čistilno napravo. Zaledne vode se lahko z vodo, ki priteka iz železniške proge, mešajo le izjemoma in morajo biti v tem primeru skupaj odvedene na čistilno napravo. Čiste zaledne vode se lahko ponikajo.

(1)Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig v naseljih Strahomer, Vrbljene, Gornji Ig, Zapotok, Visoko in Suša na parcelah iz priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, gradnja stanovanjskih objektov iz tabele 1.1 priloge 3 pod zaporedno številko 1 dovoljena in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij in gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih v skladu z veljavnimi prostorskimi akti občine Ig.

(2)Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig v naselju Zapotok gradnja stavb za kulturo in rekreacijo iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporedno številko 11 na parceli št. 72 k. o. Zapotok dovoljena in se za gradnjo lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(3)Ne glede na določbe 6. člena te uredbe se na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig lahko izda vodno soglasje za širitev pokopališča s parkiriščem na Kureščku na parcelah št. 736/2, 732/3-del in 741-del k. o. Zapotok. Parkirišče mora biti izvedeno tako, da se očiščena padavinska voda s parkirišča odvaja s ponikanjem čez lovilnike olja. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode.

(4)Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju hipodroma in rekreacije Vrbljene na parcelah št. 413/1-del, *126, 409/1-del, 412, 410, 1338/4, 1339/3, 1559/2, 1560/5, 1562/2, 1699 k. o. Vrbljene in na parcelah št. 601-del, 627/1-del, 627/2-del, 639-del, 635, 636/1, 636/2, 638/1 k. o. Zapotok dovoljena rekonstrukcija ali nadomestna gradnja obstoječih hlevov za konje in se zanjo lahko izda vodno soglasje, pri čemer se število stojnih mest za konje na tem območju ne sme povečati. Dovoljeni sta ureditev pešpoti in kolesarske steze ter postavitev igral za otroke in sanitarne enote, ki mora biti priključena na javno kanalizacijsko omrežje.

(5)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig dovoljena gradnja nestanovanjskih stavb iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporednimi številkami 16, 17, 17a, 18 in 19 ter se zanjo lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se prepreči negativne vplive na stanje površinskih in podzemnih voda, če gre za dopolnilno gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin znotraj grajenega območja kmetije, in če je gradnja dovoljena v skladu z veljavnimi prostorskimi akti občine Ig.

(6)Ne glede na določbe 6. člena te uredbe je na najožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig za kmetijo z identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID 100220462 ali njenega pravnega naslednika na parceli št. 15, k.o. Vrbljene dovoljena gradnja nestanovanjske stavbe iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe, navedene pod zaporedno številko 17a, in skladišča za gnoj in gnojnico ter dovoljeno izvajanje gradbenih del, če so izpolnjene naslednje zahteve:

-        k projektnim rešitvam iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v postopku pridobitve vodnega soglasja mora biti izvedena analiza tveganja za onesnaženje in iz rezultatov te analize mora biti razvidno, da je tveganje za onesnaženje zaradi tega posega sprejemljivo,

-        izvedeni morajo biti zaščitni ukrepi, izhajajoči iz izsledkov analize tveganja, s katerimi se preprečijo negativni vplivi tega posega na stanje površinskih in podzemnih voda,

-        skupna obremenitev na kmetijskih zemljiščih v uporabi kmetijskega gospodarstva na najožjem vodovarstvenem območju ne sme presegati 80 glav velike živine,

-        skladišče za gnoj in gnojnico mora izpolnjevati zahteve v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(7)Gradnja objektov iz prejšnjih odstavkov je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo, oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Ig in programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Ig in investitorjem.

Ne glede na določbe 6. člena te uredbe se na ožjem vodovarstvenem območju na območju občine Ig lahko izda vodno soglasje za širitev pokopališča s parkiriščem pri cerkvi sv. Marjeta na parceli št. 1809/1 k. o. Golo in v Tomišlju na parcelah št. 304, 309, 301 in 297/4 k. o. Tomišelj. Parkirišče pri cerkvi sv. Marjeta mora biti izvedeno tako, da se očiščena padavinska voda s parkirišča odvaja s ponikanjem čez lovilnike olja. Dno ponikovalnice mora biti vsaj 1 m nad najvišjo gladino podzemne vode. Parkirišče v Tomišlju mora biti izvedeno tako, da se padavinska voda s parkirišča, očiščena v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, odvaja v javno kanalizacijsko omrežje.

(1)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih na območju občine Škofljica gradnja stanovanjskih objektov iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe pod zaporedno številko 1 dovoljena in se lahko izda vodno soglasje, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij ter gradnjo objektov, ki pomenijo izkoristek prostih in nezadostno izkoriščenih površin v naseljih, in če je gradnja dovoljena s prostorskim aktom, sprejetim pred uveljavitvijo te uredbe.

(2)Gradnja objektov na najožjih vodovarstvenih območjih je dovoljena šele takrat, ko so vsi obstoječi objekti na teh območjih priključeni na urejeno javno kanalizacijo oziroma se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav. Gradnja objektov je dovoljena tudi, če je javna kanalizacija, ki omogoča tako priključevanje, določena kot naložba v načrtu razvojnih programov občine Škofljica in programu opremljanja zemljišč za gradnjo, izdelanem v skladu s predpisi o urejanju prostora, in se v skladu s programom opremljanja gradnja javne kanalizacije zagotovi z ustrezno pogodbo med občino Škofljica in investitorjem.

(3)Ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena te uredbe sta na ožjem vodovarstvenem območju na območju občine Škofljica na parcelah št. 864-del, 869-del, 870-del, 871-del, 872-del, 873, 940/9-del, 940/10-del in 940/25 k. o. Rudnik dovoljena gradnja in izvajanje gradbenih del ter se lahko izda vodno soglasje za sanacijo kopov tehničnega kamna, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(1)Na notranjih območjih je na kmetijskih zemljiščih prepovedano:

-        gnojenje brez gnojilnega načrta;

-        gnojenje z ostanki greznic, malih čistilnih naprav ali skupnih čistilnih naprav;

-        gnojenje z blatom, ki nastaja na kmetijskem gospodarstvu in je mešanica komunalne odpadne vode, gnojnice in gnojevke, ne glede na čas njegovega skladiščenja;

-        shranjevanje organskih gnojil, razen uležanega hlevskega gnoja, v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov;

-        shranjevanje komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti, določenega v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-        shranjevanje blata iz čistilnih naprav, določenega v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu;

-        uporabljati kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-        uporabljati blato iz čistilnih naprav, določeno v skladu s predpisom, ki ureja uporabo blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu.

(2)Gnojilni načrt iz prve alineje prejšnjega odstavka mora biti izdelan v pisni obliki in mora biti ob inšpekcijskem nadzoru na vpogled pristojnemu inšpektorju, če to zahteva. Vsebovati mora najmanj podatke o vrsti in količini uporabljenega mineralnega ali organskega gnojila za posamezno kmetijsko rastlino in okvirni čas gnojenja. Gnojilni načrt se izdela v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje, ki so objavljene na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo. Za analizo tal za gnojilni načrt se lahko odvzame en povprečni vzorec tal za več parcel skupaj, če gre za enako rabo in enake talne lastnosti na teh parcelah.

(1)Poleg prepovedi iz prvega odstavka prejšnjega člena je na kmetijskih zemljiščih na najožjih vodovarstvenih območjih prepovedano tudi:

-        gnojenje z gnojnico in gnojevko;

-        preoravanje trajnega travinja, razen travinja (trave, detelje, deteljno-travne mešanice in travno-deteljne mešanice), ki je vključeno v kolobar;

-        uporabljati mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, od spravila pridelka do 1. marca;

-        uporabljati kompost in pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti, določeno v skladu s predpisom, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov;

-        namakanje z vodo, ki so ji dodana rastlinska hranila.

(2)Pri gnojenju z uležanim hlevskim gnojem na najožjih vodovarstvenih območjih letni vnos dušika iz uležanega hlevskega gnoja na posamezno enoto rabe kmetijskih zemljišč znotraj najožjih vodovarstvenih območij ne sme presegati 140 kg N/ha.

(3)Mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, se na najožjih vodovarstvenih območjih lahko uporabljajo zunaj časovnih prepovedi iz prvega odstavka tega člena, če so pri izdelavi gnojilnega načrta in pri gnojenju z mineralnimi gnojili upoštevane naslednje zahteve:

-        za okopavine največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju pred setvijo ne sme presegati 30 kg N/ha;

-        največji enkratni odmerek dušika za dognojevanje okopavin ne sme presegati 80 kg N/ha. Prvo dognojevanje okopavin se izvede na podlagi hitrega talnega nitratnega testa, ki se opravi enkrat za eno vrsto okopavine. Preskus in vrednotenje rezultatov preskusa se izvedeta v skladu s Smernicami za strokovno utemeljeno gnojenje iz drugega odstavka prejšnjega člena;

-        za žita enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha. Jeseni je pred setvijo ozimnih vrst žita vnos dušika v tla z mineralnimi gnojili prepovedan;

-        za trajno travinje največja dovoljena količina dušika ne sme presegati 50 kg N/ha za vsako košnjo;

-        za trajne nasade enkratni vnos dušika z dognojevanjem ne sme presegati 60 kg N/ha;

-        za zelenjadnice največja dovoljena količina dušika pri začetnem gnojenju ne sme presegati 40 kg N/ha. Enkratni vnos dušika za dognojevanje zelenjadnic ne sme presegati 60 kg N/ha.

(4)Na najožjih vodovarstvenih območjih morajo biti kmetijska zemljišča vse leto pokrita z zeleno odejo, določeno v skladu s predpisom, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov.

(5)Če se na kmetijskih gospodarstvih izvaja paša živine in se ograde s pašnimi površinami nahajajo tudi na najožjih vodovarstvenih območjih, se živali v teh ogradah lahko pasejo na naslednji način:

-        dokrmljevanje živali ni dovoljeno,

-        napajanje živali in namestitev korita za rudnine (solnika) morata biti urejena tako, da se korito lahko premešča po pašni površini in s tem zagotovi enakomerna porazdelitev živalskih izločkov po zemljišču,

-        pašo je treba prekiniti, če pride na pašni površini do uničenja travne ruše zaradi gaženja.

(6)Ne glede na določbe pete alineje prvega odstavka tega člena in prejšnjega odstavka paša živine in namakanje kmetijskih zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju vodarne Brest nista dovoljena.

Gnojenje kmetijskih zemljišč z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, se mora na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvajati tako, da enkratni vnos dušika z mineralnimi gnojili pri začetnem gnojenju ne presega 60 kg N/ha, pri dognojevanju pa 80 kg N/ha..

(1)Na najožjih vodovarstvenih območjih je za zatiranje škodljivih organizmov na kmetijskih zemljiščih prepovedana uporaba fitofarmacevtskih sredstev (v nadaljnjem besedilu: FFS), ki vsebujejo aktivne snovi s Seznama prepovedanih aktivnih snovi (v nadaljnjem besedilu: Seznam).

(2)Seznam pripravi ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za zdravje, vsako leto najpozneje do konca novembra za naslednje leto na podlagi preveritve vseh FFS, registriranih v Republiki Sloveniji, in ob upoštevanju podatkov o potencialu za spiranje aktivnih snovi v podzemno vodo, pridobljenih ob registraciji FFS, podatkov pri ocenjevanju aktivnih snovi na ravni Evropske unije ter na podlagi upoštevanja rezultatov monitoringa pitne vode za obravnavano območje iz predhodnega leta, ki ga vodi ministrstvo, pristojno za zdravje, in rezultatov monitoringa stanja voda za obravnavano območje iz prejšnjega leta, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za okolje.

(3)Seznam se objavi na spletni strani ministrstva.

(1)Zatiranje škodljivih organizmov se na najožjih vodovarstvenih območjih izvaja s FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, pod naslednjimi pogoji:

-        uporaba FFS mora biti dopolnilni ukrep drugim nekemijskim ukrepom varstva rastlin (mehanski, biološki in biotehnični ukrepi),

-        prednost ima uporaba tistih kemijskih ukrepov in tistih FFS, ki jih je dovoljeno uporabljati v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo kmetijskih pridelkov,

-        med sezonami ali v sezoni je treba menjavati FFS (aktivne snovi), ko je za posamezne škodljive organizme na voljo več razpoložljivih in po učinkovitosti primerljivih FFS, in

-        uporaba FFS se mora izvajati na kmetijskih zemljiščih po setvi in po vzniku kmetijskih rastlin in plevela ali po presajanju kmetijskih rastlin in po vzniku plevela.

(2)Ne glede na določbe četrte alineje prejšnjega odstavka je uporaba FFS, ki ne vsebujejo aktivnih snovi s Seznama in katerih uporaba je dovoljena v skladu s predpisi, ki urejajo FFS, na najožjih vodovarstvenih območjih na kmetijskih zemljiščih brez zelene odeje po setvi pred vznikom kmetijskih rastlin in plevela ali pred presajanjem kmetijskih rastlin in pred vznikom plevela dovoljena, če gre za gojenje vrtnin, za katere ni na voljo FFS za uporabo po vzniku kmetijskih rastlin ali po presajanju, in hkrati iz ocene tveganja glede onesnaževanja podzemne vode v postopku registracije FFS izhaja, da je tveganje za onesnaženje vode s tem FFS sprejemljivo.

Zatiranje škodljivih organizmov se na kmetijskih zemljiščih na ožjih in širših vodovarstvenih območjih izvaja z uporabo FFS s seznama dovoljenih FFS iz Tehnoloških navodil za integrirano pridelavo, ki so objavljena na spletnih straneh ministrstva, pristojnega za kmetijstvo.

(1)Na notranjih območjih je na območjih stavbnih zemljišč, kjer so glede na podrobnejšo namensko rabo določena območja zelenih površin in območja prometnih površin v skladu s predpisi o načrtovanju prostora, prepovedano gnojenje ali namakanje zemljišč, shranjevanje organskih gnojil, shranjevanje ali uporaba komposta ali pregnitega blata 1. ali 2. razreda okoljske kakovosti ali blata iz čistilnih naprav, ki je v tabeli 1.4 priloge 3 te uredbe označena z oznako »-«.

(1)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda, mora najpozneje do 31. avgusta 2008 zagotoviti, da se industrijska odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je zgrajena, sicer pa se mora na novo zgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.

(2)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja industrijska odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora zagotoviti, da se industrijska odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo.

(1)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda, mora v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadne vode iz komunalnih čistilnih naprav, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda odvaja v javno kanalizacijo, če je ta zgrajena, sicer pa se mora na novozgrajeno javno kanalizacijo priključiti najpozneje v šestih mesecih od dneva, ko je javna kanalizacija dana v uporabo. O gradnji javne kanalizacije vsaka občina na zadevnem vodovarstvenem območju obvesti občane z javnim naznanilom, ki ga objavi na krajevno običajen način z navedbo datuma izteka roka za priključitev na javno kanalizacijo.

(2)Lastnik obstoječe stanovanjske ali nestanovanjske stavbe na vodovarstvenem območju, v kateri nastaja komunalna odpadna voda in je na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo, mora v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav, zagotoviti, da se komunalna odpadna voda zbira in čisti v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Če gre za gradnjo na območju poselitve, ki ni opremljeno z javno kanalizacijo in je ta zahtevana v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, se vodno soglasje lahko izda, vendar najpozneje do izteka rokov za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda, določenih v predpisu, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju vod iz komunalnih čistilnih naprav, če je do izgradnje javne kanalizacije zagotovljeno zbiranje in čiščenje komunalne odpadne vode v skladu s predpisi, ki urejajo emisijo snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav.

Ne glede na prvi odstavek 6. člena te uredbe je na najožjih vodovarstvenih območjih gradnja lokalnih cest in javnih poti, distribucijskih elektroenergetskih vodov in plinovodov za zemeljski plin ter cevovodov za pitno in odpadno vodo iz tabele 1.1 priloge 3 te uredbe dovoljena, če gre za komunalno opremljanje zemljišč za obstoječe objekte na teh območjih, in se zanjo lahko izda vodno soglasje, če so zagotovljeni zaščitni ukrepi, s katerimi se preprečijo negativni vplivi na stanje površinskih in podzemnih voda.

(1)Direkcija Republike Slovenije za ceste mora na notranjih vodovarstvenih območjih zagotoviti rekonstrukcijo državne ceste R III-626-1146 v skladu s kriteriji in v rokih iz predpisa, ki ureja emisijo snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.

(2)Promet vozil, ki prevažajo nevarne snovi po državni cesti R III-626-1146 čez notranja vodovarstvena območja, je dovoljen samo v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

(1)Lastniki ali drugi posestniki zemljišč na notranjih vodovarstvenih območjih morajo upravljavcem vodovoda ali izvajalcu državnega monitoringa stanja voda dopustiti dostop in redno vzdrževanje objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev ali gradnjo novih objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode.

(2)Ukinitev ali odstranitev objektov za izvajanje meritev iz prejšnjega odstavka lahko odobri samo upravljavec vodovoda ali nosilec državnega monitoringa stanja voda, izvede pa od njiju pooblaščeni izvajalec.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe v zvezi:

1.s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na kmetijskih zemljiščih in v gozdu ter s prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na kmetijskih zemljiščih opravljajo inšpektorji, pristojni za kmetijstvo,

2.z gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del ter prepovedjo gradnje enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja v skladu s predpisom, ki ureja vrste zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov in pogoje za gradnjo teh objektov, opravljajo gradbeni inšpektorji,

3.s prepovedjo v zvezi z ravnanjem na nekmetijskih zemljiščih in prepovedjo uporabe fitofarmacevtskih sredstev in sredstev za zaščito lesa na nekmetijskih zemljiščih ter z drugimi določbami te uredbe opravljajo inšpektorji, pristojni za varstvo okolja, in

4.s prepovedmi in omejitvami neposredno ob zajetju opravljajo zdravstveni inšpektorji.

(1)Z globo od 4.000 do 41.700 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če:

1.rabi vodo v nasprotju s prepovedjo iz prvega in drugega odstavka 4. člena te uredbe;

2.gradi ali izvaja dejavnosti v nasprotju s prepovedmi iz 5. člena te uredbe;

3.gradi brez vodnega soglasja ali v nasprotju z vodnim soglasjem (6., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 12.a, 13., 14., 15. in 21. člen);

4.gnoji, shranjuje ali uporablja kompost in pregnito blato 2. razreda okoljske kakovosti ali blato iz čistilnih naprav v nasprotju s 16. členom te uredbe;

5.gnoji z gnojnico in gnojevko, preorava trajno travinje, uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali kompost ali pregnito blato 1. razreda okoljske kakovosti ali namaka v nasprotju s prvim odstavkom 16.a člena te uredbe;

6.gnoji z uležanim hlevskim gnojem v nasprotju z drugim odstavkom 16.a člena te uredbe;

7.uporablja mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s tretjim odstavkom 16.a člena te uredbe;

8.ravna v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 16.a člena te uredbe;

9.gnoji z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, v nasprotju s 16.b členom te uredbe;

10.uporablja FFS v nasprotju s prvim odstavkom 17. člena te uredbe;

11.izvaja zatiranje škodljivih organizmov s FFS v nasprotju s 17.a in 17.b členom te uredbe;

12.gnoji, namaka, shranjuje oziroma uporablja kompost ali pregnito blato ali blata iz čistilnih naprav ali mineralna gnojila, ki vsebujejo dušik, ali FFS v nasprotju s prvim odstavkom 17.c člena te uredbe;

13.ravna z gozdom v nasprotju z drugim in tretjim odstavkom 17.c člena te uredbe;

14.za obstoječo stanovanjsko ali nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja tehnološke odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz prvega odstavka 18. člena te uredbe;

15.za stanovanjsko in nestanovanjsko stavbo ne zagotovi odvajanja oziroma zbiranja in čiščenja komunalne odpadne vode ali se ne priključi na novozgrajeno javno kanalizacijo v rokih in na način iz 19. člena te uredbe;

16.ne dopusti dostopa in vzdrževanja objektov za izvajanje meritev količin in kakovosti vode, izvajanje meritev ter odvzem vzorcev, gradnje novih objektov oziroma ukinitve in odstranitve objektov za izvajanje meritev iz 22.a člena te uredbe.

(2)Z globo od 2.000 do 4.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 600 do 2.000 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.

(3)Z globo od 200 eurov do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek iz prvega odstavka tega člena posameznik.

Določbe te uredbe se ne uporabljajo za gradnjo objektov in izvedbo gradbenih del, za katera je bilo pred uveljavitvijo te uredbe:

-       pridobljeno pravnomočno oziroma dokončno gradbeno dovoljenje,

-       izdana lokacijska informacija in je investitor naročil projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja najpozneje v enem mesecu po izdaji te informacije,

-       izdana lokacijska informacija, ki ni starejša od enega leta,

-       izdana informacija o pogojih gradnje, ki lahko vpliva na vodni režim ali stanje voda, v postopku za pridobitev vodnega soglasja,

-       izdano vodno soglasje ali

-       sprejet državni ali občinski prostorski akt v skladu s predpisi o urejanju prostora in na njegovi podlagi izdana gradbena dovoljenja.

Gnojilni načrti, pripravljeni pred uveljavitvijo te uredbe, se lahko uporabljajo do konca obdobja, za katerega so bili pripravljeni.

(1)Upravljavci vodovodnih omrežij na vodovarstvenem območju morajo izdelati načrt postavitve tabel za označevanje vodovarstvenega območja v skladu s predpisom, ki ureja označevanje vodovarstvenega območja, najpozneje do 31. decembra 2008.

(2)Na podlagi načrta iz prejšnjega odstavka morajo biti območja zajetij in notranja območja označena najpozneje do 31. decembra 2009.

Vodovarstveno območje se evidentira v zemljiškem katastru kot atributni del digitalne zbirke podatkov najpozneje do 31. decembra 2009.

Prepoved združevanja parcel iz tretjega odstavka 3. člena te uredbe ne velja za postopke, začete pred uveljavitvijo te uredbe.

(1)Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč morajo zagotoviti ravnanje v skladu s prepovedmi, navedenimi pod zaporednimi številkami 1, 2, 3 in 5 iz poglavja »I GNOJENJE« tabele 1.4 priloge 3 te uredbe, ter izvajanje določb četrtega in petega odstavka 16. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2012.

(2)Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč na najožjem vodovarstvenem območju morajo zagotoviti izvajanje določb tretjega in sedmega odstavka 16. člena te uredbe najpozneje do 1. januarja 2009.

(3)Lastniki ali drugi posestniki kmetijskih zemljišč na ožjem vodovarstvenem območju morajo zagotoviti izvajanje določb tretjega odstavka 16. člena te uredbe najpozneje do 31. decembra 2009.

Po pridobitvi vodne pravice za rabo vode in po priključitvi objektov zajetja VSV – 1/05 za Sadinjo vas na vodovodno omrežje se:

-       na parcelah št. 485/1, 478/4, 478/2, 477, 485/3 in 904/1, k.o. Podlipoglav vzpostavi najožje vodovarstveno območje in začne veljati najstrožji vodovarstveni režim,

-       na parceli št. 485/2, k.o. Podmolnik, ožje vodovarstveno območje in začne veljati strožji vodovarstveni režim ter

-       na parcelah št. 9, 11, 14/1, 16/1, 16/2, 17, 19, 21, 26, 27/1, 27/2, 31/1, 33, 38, 40, *44, *46, *47, 476/2 in 929, k.o. Podlipoglav, in na parcelah št. 32 in 42, k.o. Podmolnik, širše vodovarstveno območje in začne veljati blažji vodovarstveni režim.

Ta uredba začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Priloga 1: Karta vodovarstvenega območja Ljubljanskega barja in okolice Ljubljane Priloga 2: Seznam zemljiških parcel vodovarstvenih območij Priloga 3: Ukrepi, prepovedi in omejitve za gradnjo na vodovarstvenem območju Priloga 4: Območja zajetij Priloga 5: Katastrske občine s parcelnimi številkami Priloga 6: Šifre katastrskih občin