59. člen KZ-1-UPB2
Preklic pogojne obsodbe zaradi novega kaznivega dejanja
(1)Sodišče prekliče pogojno obsodbo, če stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali več kaznivih dejanj, za katera je izreklo kazen zapora dveh let ali daljšo kazen.
(2)Če stori obsojenec v preizkusni dobi eno ali več kaznivih dejanj, za katera je sodišče določilo kazen zapora manj kot dve leti ali denarno kazen, odloči sodišče, ali bo preklicalo pogojno obsodbo, ko presodi vse okoliščine, ki se nanašajo na storjena kazniva dejanja in storilca, zlasti pa na sorodnost storjenih kaznivih dejanj, njihov pomen in nagibe, iz katerih so bila storjena. Pri tem je vezano na prepoved, da ne sme izreči pogojne obsodbe, če je treba storilcu za kazniva dejanja, ugotovljena v pogojni obsodbi, in za nova kazniva dejanja izreči kazen več kot dveh let zapora (prvi odstavek prejšnjega člena).
(3)Če sodišče prekliče pogojno obsodbo, izreče po 53. členu tega zakonika enotno kazen za prej storjeno in novo kaznivo dejanje; pri tem upošteva, da je kazen iz preklicane pogojne obsodbe že določena.
(4)Če sodišče ne prekliče pogojne obsodbe, sme za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo ali kazen. Če spozna, da je treba tudi za novo kaznivo dejanje izreči pogojno obsodbo, določi po 53. členu tega zakonika enotno kazen za prej storjeno in novo kaznivo dejanje in določi novo preizkusno dobo, ki ne sme biti krajša od enega leta in ne daljša od petih let in se šteje od pravnomočnosti nove sodbe. Obsojencu, ki mu je za novo kaznivo dejanje izrečen zapor, se čas prestajanja te kazni ne šteje v preizkusno dobo, določeno s pogojno obsodbo za prejšnje kaznivo dejanje.
- VSK Sodba III Kp 42472/2017Višje sodišče v Kopru · 2018
Ker je sodišče druge stopnje kazen obema obtožencema zvišalo na dve leti zapora, je moralo po določbi prvega odstavka 59. člena KZ-1 preklicati pogojni obsodbi, ki sta bili obtožencema izrečeni. Čeprav državna tožilka takega predloga v pritožbi ni podala, pa je preklic pogojne obsodbe v primeru, ko storilec stori v preizkusni dobi kaznivo dejanje, za katero mu je izrečena kazen zapora dveh let ali daljša kazen, obvezen, kar pomeni, da sodišče nima izbire, ali bo pogojno obsodbo preklicalo ali ne. S tako odločitvijo pa tudi ne gre za kršitev določbe 385. člena ZKP, saj je državna tožilka pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji vložila v škodo obeh obtožencev.
Povezano: Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 2. 8. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba III Kp 42472/2017Višje sodišče v Kopru · 2. 8. 2018
Ker je sodišče druge stopnje kazen obema obtožencema zvišalo na dve leti zapora, je moralo po določbi prvega odstavka 59. člena KZ-1 preklicati pogojni obsodbi, ki sta bili obtožencema izrečeni. Čeprav državna tožilka takega predloga v pritožbi ni podala, pa je preklic pogojne obsodbe v primeru, ko storilec stori v preizkusni dobi kaznivo dejanje, za katero mu je izrečena kazen zapora dveh let ali daljša kazen, obvezen, kar pomeni, da sodišče nima izbire, ali bo pogojno obsodbo preklicalo ali ne. S tako odločitvijo pa tudi ne gre za kršitev določbe 385. člena ZKP, saj je državna tožilka pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji vložila v škodo obeh obtožencev.