314. člen KZ-1-UPB2
Povzročitev splošne nevarnosti
(1)Kdor s požarom, povodnjo, eksplozijo, strupom ali strupenim plinom, ionizirajočim sevanjem, motorno silo, električno ali kakšno drugo energijo ali kakšnim drugim splošno nevarnim dejanjem ali sredstvom ali opustitvijo dejanja, ki bi ga moral storiti za zagotovitev splošne varnosti ljudi in premoženja, povzroči nevarnost za življenje ljudi ali premoženje velike vrednosti, se kaznuje z zaporom do petih let.
(2)Kdor z eksplozivom ali drugim nevarnim dejanjem in sredstvom, z namenom izsiljevanja, zastraševanja, prisiljenja k storitvi ali opustitvi nekega drugega dejanja, maščevanja ali pridobitve premoženjske ali nepremoženjske koristi sebi ali komu drugemu, načrtuje, poskusi ali izvede nevarno dejanje, pri katerem je ali bi bila ogrožena varnost ljudi ali premoženja večje vrednosti, se kaznuje z zaporom od enega do osmih let.
(3)Kdor stori dejanje iz prvega odstavka iz malomarnosti, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(4)Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali veliko premoženjsko škodo, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega in drugega odstavka z zaporom do desetih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do petih let.
(5)Če ima dejanje iz prvega, drugega ali tretjega odstavka tega člena za posledico smrt ene ali več oseb, se storilec kaznuje za dejanje iz prvega odstavka z zaporom od enega do petnajstih let, za dejanje iz drugega odstavka z zaporom najmanj petnajstih let, za dejanje iz tretjega odstavka pa z zaporom do osmih let.
- VSK Sklep II Kp 707/2015Višje sodišče v Kopru · 2018
V zvezi z definicijo kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1 in njegovo izvršitvijo v opustitveni obliki, pri kateri storilec opusti dolžnosti svojega ravnanja v skladu z določeno blanketno izpolnitveno normo, z vidika ugotavljanja obstoja tovrstnega storilčevega položaja ni pomemben le formalni položaj ali status vsakokratnega storilca, ampak tudi njegov dejanski položaj, iz katerega lahko izhajajo njegove garantne dolžnosti. Gre za dejansko vprašanje, ki v okoliščinah konkretnega primera ni povezano le z ugotavljanjem, kdo je bil podpisnik koncesijske pogodbe, ampak zahteva podrobnejše ugotavljanje, kdo je tudi dejansko deloval kot koncesionar.
- VSK Sodba II Kp 5948/2015Višje sodišče v Kopru · 2018
Pritožnika imata prav, da se obdolžencu konkretizirano ne očita, da je povzročil konkretno nevarnost za življenje ljudi. Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je imelo obdolženčevo ravnanje za posledico, da je A. A. povzročil obolenje, ki se je pojavilo v obliki trebušnih krčev, zaradi zaužitja rastline v obliki čaja pripravljenega iz melise. To pomeni, da je bila z dejanjem obdolženca povzročena le nevarnost za zdravje ljudi, konkretno A. A., kar ne zadostuje, saj mora biti povzročena nevarnost za življenje ljudi, to pa v opisu kaznivega dejanja ni konkretizirano.
- VSK Sodba II Kp 44211/2014Višje sodišče v Kopru · 2017
Ob ugotovitvah forenzikov pa je nemogoče trditi, da v konkretnem primeru pri zaseženih napravah ne gre za orožje oz. da gre zgolj za naprave, namenjene plašenju živali. Splošnost nevarnosti je ravno v tem, da je naprava bila vsakomur dostopna, pri čemer od običajnega človeka pač ni mogoče pričakovati, da ve, čemu naj bi bila naprava namenjena. V taki situaciji, ko je do nje imel dostop vsakdo, saj je tudi bila postavljena na vsakomur dostopnem kraju, bi bil obtoženec pač dolžan pričakovati, da lahko do naprave pride vsakdo, kar se je v končni fazi tudi zgodilo. Pri tem pa je povsem brez pomena, ali je bilo ob napravi pripeto kakršnokoli opozorilo ali ne oziroma je ta okoliščina lahko relevantna le pri izbiri kazenske sankcije in odmeri kazni.
Sodna praksa
3 odločb navaja ta člen · zadnja 15. 11. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sklep II Kp 707/2015Višje sodišče v Kopru · 15. 11. 2018
V zvezi z definicijo kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po 314. členu KZ-1 in njegovo izvršitvijo v opustitveni obliki, pri kateri storilec opusti dolžnosti svojega ravnanja v skladu z določeno blanketno izpolnitveno normo, z vidika ugotavljanja obstoja tovrstnega storilčevega položaja ni pomemben le formalni položaj ali status vsakokratnega storilca, ampak tudi njegov dejanski položaj, iz katerega lahko izhajajo njegove garantne dolžnosti. Gre za dejansko vprašanje, ki v okoliščinah konkretnega primera ni povezano le z ugotavljanjem, kdo je bil podpisnik koncesijske pogodbe, ampak zahteva podrobnejše ugotavljanje, kdo je tudi dejansko deloval kot koncesionar.
- VSK Sodba II Kp 5948/2015Višje sodišče v Kopru · 10. 5. 2018
Pritožnika imata prav, da se obdolžencu konkretizirano ne očita, da je povzročil konkretno nevarnost za življenje ljudi. Iz opisa kaznivega dejanja izhaja, da je imelo obdolženčevo ravnanje za posledico, da je A. A. povzročil obolenje, ki se je pojavilo v obliki trebušnih krčev, zaradi zaužitja rastline v obliki čaja pripravljenega iz melise. To pomeni, da je bila z dejanjem obdolženca povzročena le nevarnost za zdravje ljudi, konkretno A. A., kar ne zadostuje, saj mora biti povzročena nevarnost za življenje ljudi, to pa v opisu kaznivega dejanja ni konkretizirano.
- VSK Sodba II Kp 44211/2014Višje sodišče v Kopru · 5. 1. 2017
Ob ugotovitvah forenzikov pa je nemogoče trditi, da v konkretnem primeru pri zaseženih napravah ne gre za orožje oz. da gre zgolj za naprave, namenjene plašenju živali. Splošnost nevarnosti je ravno v tem, da je naprava bila vsakomur dostopna, pri čemer od običajnega človeka pač ni mogoče pričakovati, da ve, čemu naj bi bila naprava namenjena. V taki situaciji, ko je do nje imel dostop vsakdo, saj je tudi bila postavljena na vsakomur dostopnem kraju, bi bil obtoženec pač dolžan pričakovati, da lahko do naprave pride vsakdo, kar se je v končni fazi tudi zgodilo. Pri tem pa je povsem brez pomena, ali je bilo ob napravi pripeto kakršnokoli opozorilo ali ne oziroma je ta okoliščina lahko relevantna le pri izbiri kazenske sankcije in odmeri kazni.