235. člen KZ-1-UPB2
Ponareditev ali uničenje poslovnih listin
(1)Kdor v poslovne knjige, spise ali druge poslovne listine in evidence, ki jih mora voditi po zakonu ali na podlagi drugih predpisov, izdanih na podlagi zakona, in so pomembne za poslovni promet z drugimi pravnimi ali fizičnimi osebami ali so namenjene za odločitve v zvezi z gospodarsko ali finančno dejavnostjo ali kot podlaga za davčni nadzor, vpiše lažne podatke ali ne vpiše kakšnega pomembnega podatka ali s svojim podpisom potrdi tako knjigo, listino ali spis z lažno vsebino ali omogoči sestavo knjige, listine ali spisa z lažno vsebino, se kaznuje z zaporom do dveh let.
(2)Enako se kaznuje, kdor lažno poslovno knjigo, listino ali spis uporabi kot resnično ali kdor uniči, skrije, precej poškoduje ali kako drugače napravi neuporabne poslovne knjige, listine ali spise iz prejšnjega odstavka.
(3)Poskus dejanj iz prvega in drugega odstavka tega člena je kazniv.
- VSM Sodba II Kp 73635/2010Višje sodišče v Mariboru · 2018
V zvezi z dovoljenostjo dokazov je osrednja zakonska pozornost namenjena procesnim dejanjem s ciljem pridobivanja dokazov, kar je glede na nedovoljenost kot sankcijo v primerih, ko ta niso bila pravilno opravljena, tudi najbolj smiselno. Odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih kot so bila ugotovljena v izreku sodbe in neupoštevanje dejstev kot bi po oceni posamezne stranke morala biti ugotovljena sta dve različni stvari. Le pri prvem je posredi uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko pri drugem takšna stranka po vsebini izpodbija dejansko stanje, ki potemtakem po povzetem delu pritožbene obrazložitve ni bilo pravilno ugotovljeno. Če izdani račun kot poslovna listina nima podlage v predhodno opravljeni storitvi kot predmetu, potem je njegova vsebina lažna.
Sodna praksa
1 odločb navaja ta člen · zadnja 8. 5. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSM Sodba II Kp 73635/2010Višje sodišče v Mariboru · 8. 5. 2018
V zvezi z dovoljenostjo dokazov je osrednja zakonska pozornost namenjena procesnim dejanjem s ciljem pridobivanja dokazov, kar je glede na nedovoljenost kot sankcijo v primerih, ko ta niso bila pravilno opravljena, tudi najbolj smiselno. Odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih kot so bila ugotovljena v izreku sodbe in neupoštevanje dejstev kot bi po oceni posamezne stranke morala biti ugotovljena sta dve različni stvari. Le pri prvem je posredi uveljavljena bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, medtem ko pri drugem takšna stranka po vsebini izpodbija dejansko stanje, ki potemtakem po povzetem delu pritožbene obrazložitve ni bilo pravilno ugotovljeno. Če izdani račun kot poslovna listina nima podlage v predhodno opravljeni storitvi kot predmetu, potem je njegova vsebina lažna.