135. člen KZ-1-UPB2
Grožnja
(1)Kdor komu, zato da bi ga ustrahoval ali vznemiril, resno zagrozi, da bo napadel njegovo življenje ali telo ali prostost ali uničil njegovo premoženje velike vrednosti, ali da bo ta dejanja storil zoper njegovo bližnjo osebo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do šestih mesecev.
(2)Kdor stori dejanje iz prejšnjega odstavka proti dvema ali več osebam ali z grdim ravnanjem ali z orožjem, nevarnim orodjem, drugim sredstvom ali na tak način, da se lahko telo hudo poškoduje ali zdravje hudo okvari, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.
(3)Pregon za dejanje iz prvega odstavka tega člena se začne na zasebno tožbo.
(4)Pregon za dejanje iz drugega odstavka tega člena se začne na predlog.
- VSK Sodba II Kp 36/2017Višje sodišče v Kopru · 2018
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre pri očitkih v opisu o grožnji z napadom na oškodovančevo premoženje za okoliščine, ki ne sodijo med zakonske znake kaznivega dejanja grožnje, vendar njihova vključenost v opis kaznivih dejanj nikakor ne pomeni, da je izpodbijana sodba zaradi tega obremenjena s kršitvijo iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker naj bi bil izrek sodbe nerazumljiv. Pomembno je, da je v izreku izpodbijane sodbe jasno opisano ravnanje obdolženca, ki predstavlja zakonske znake kaznivega dejanja grožnje. Iz opisa kaznivih dejanj izhaja, da je obdolženec oškodovancu zato, da bi ga ustrahoval in vznemiril, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje in telo na način, da mu je po telefonu zagrozil z besedami, da ga bo razbil in pretepel do smrti, s čimer je pri oškodovancu povzročil močan občutek osebne ogroženosti in vznemirjenosti, saj se je groženj resno ustrašil in v strahu za svoje življenje in telo dejanji naznanil policiji, ti očitki so jasni, temu ustrezna pa je tudi obrazložitev. Glede kaznivega dejanja pod točko I/1 izreka izpodbijane sodbe pritožnik navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je obdolženec grožnje izrekel v srbskem in ne v
- VSK Sodba II Kp 43849/2016Višje sodišče v Kopru · 2017
Pri presoji resnosti tako imenovanih verbalnih groženj ni moč vedno izhajati le iz vsebine teh groženj in pri vprašanju, ali je storilec grožnje zmožen takoj uresničiti, je potrebno izhajati iz širšega konteksta dogodka, v katerem so bile grožnje izrečene. Obdolžencu se očita, da je oškodovancu zagrozil češ: „naj izbere med šibrami in kroglami“ in dvoma ni, da mu je s tem dal vedeti, da ga bo ustrelil. Kako so bile te besede mišljene s strani obdolženca in razumljene pri oškodovancu, pa je seveda stvar odnosev med obema.
Povezano: sklici 1Pokaži ▾
Kaj je na tej strani: besedilo člena, pod njim vse sodne odločbe, ki ga navajajo. Odločbe so lahko starejše od trenutnega besedila; povezave so izpeljane iz navedb pravne podlage.
Sodna praksa
2 odločb navaja ta člen · zadnja 12. 7. 2018Filtri: vsa sodišča · vsa letaSpremeni ▾
- VSK Sodba II Kp 36/2017Višje sodišče v Kopru · 12. 7. 2018
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da gre pri očitkih v opisu o grožnji z napadom na oškodovančevo premoženje za okoliščine, ki ne sodijo med zakonske znake kaznivega dejanja grožnje, vendar njihova vključenost v opis kaznivih dejanj nikakor ne pomeni, da je izpodbijana sodba zaradi tega obremenjena s kršitvijo iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ker naj bi bil izrek sodbe nerazumljiv. Pomembno je, da je v izreku izpodbijane sodbe jasno opisano ravnanje obdolženca, ki predstavlja zakonske znake kaznivega dejanja grožnje. Iz opisa kaznivih dejanj izhaja, da je obdolženec oškodovancu zato, da bi ga ustrahoval in vznemiril, resno zagrozil, da bo napadel njegovo življenje in telo na način, da mu je po telefonu zagrozil z besedami, da ga bo razbil in pretepel do smrti, s čimer je pri oškodovancu povzročil močan občutek osebne ogroženosti in vznemirjenosti, saj se je groženj resno ustrašil in v strahu za svoje življenje in telo dejanji naznanil policiji, ti očitki so jasni, temu ustrezna pa je tudi obrazložitev. Glede kaznivega dejanja pod točko I/1 izreka izpodbijane sodbe pritožnik navaja, da je bilo v postopku ugotovljeno, da je obdolženec grožnje izrekel v srbskem in ne v
- VSK Sodba II Kp 43849/2016Višje sodišče v Kopru · 3. 8. 2017
Pri presoji resnosti tako imenovanih verbalnih groženj ni moč vedno izhajati le iz vsebine teh groženj in pri vprašanju, ali je storilec grožnje zmožen takoj uresničiti, je potrebno izhajati iz širšega konteksta dogodka, v katerem so bile grožnje izrečene. Obdolžencu se očita, da je oškodovancu zagrozil češ: „naj izbere med šibrami in kroglami“ in dvoma ni, da mu je s tem dal vedeti, da ga bo ustrelil. Kako so bile te besede mišljene s strani obdolženca in razumljene pri oškodovancu, pa je seveda stvar odnosev med obema.