173. člen ZUJF

V skladu z določilom prvega odstavka 242. člena ZPP ima priča pravico do povračila potnih stroškov, pravila za odmero teh stroškov priče pa določa Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (v nadaljevanju: Pravilnik). Tako se priči potne stroške v višini dejanski izdatkov (npr. vozovnica) odmeri za potovanje po najkrajši poti in z najcenejšim prevoznim sredstvom (6. in 7. člen Pravilnika). Stroški za prevožene kilometre z lastnim prevoznim sredstvom se povrnejo samo za pot, ki je daljša od dveh kilometrov in na kateri ne vozi javno prevozno sredstvo (prvi in tretji odstavek 9. člena Pravilnika), pri čemer se stroške za prevožene kilometre obračunava v skladu z javno objavljenimi zneski povračil nadomestil in drugih prejemkov za zaposlene v državni upravi (četrti odstavek 9. člena Pravilnika) - torej po določilih ZUJF.

Toženka v pritožbi neutemeljeno nasprotuje pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi. Že na podlagi presoje, da je tožena stranka tožnika napotila na službeno pot, bi mu morala kilometrino, če je bila odobrena uporaba lastnega vozila, obračunati in plačati.

Tožena stranka je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi.

Toženka v pritožbi neutemeljeno oporeka pravilni presoji sodišča prve stopnje, da je tožnika s tem, ko ga je napotila na strokovno usposabljanje, napotila na službeno pot - napotila ga je, da opravi določeno nalogo izven kraja, v katerem je v skladu s pogodbo o zaposlitvi opravljal delo. Tako službeno pot (potovanje) definira prvi odstavek 171. člena ZUJF, ki je sicer veljala šele od 1. 6. 2012 dalje, kar pa na opredelitev napotitve tožnika za obdobje pred tem ne vpliva. Podobna definicija službene poti je bila že prej sprejeta v sodni praksi (prim. sodbo X Ips 387/2011).

Tožnik v pritožbi neutemeljeno nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje o obstoju delovnega razmerja s krajšim triosminskim delovnim časom. Če ima razmerje, ki je sporno, vse elemente delovnega razmerja, je možno ugotoviti obstoj delovnega razmerja tudi za krajši delovni čas (65. člen ZDR-1).

Javnemu uslužbencu se povrnejo stroški v obliki kilometrine za prevoz na delo in z dela v višini 8 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, za občasno uporabo lastnega avtomobila za službene namene v obliki kilometrine v višini 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer, v primeru, da gre za kilometrino za uporabo lastnega avtomobila za opravljanje dela iz pogodbe o zaposlitvi, pa znaša 30 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov za prevoženi kilometer. Ker je za občasno uporabo lastnega avtomobila v službene namene mogoče šteti primere, ki ne izhajajo izrecno iz pogodbe o zaposlitvi in ne pomenijo vsakodnevne delovne obveznosti oz. aktivnosti, za takšen primer pa je šlo tudi v primeru priče, znaša kilometrina za prevoženi km 18 % cene neosvinčenega motornega bencina - 95 oktanov. Zato je pritožbeno sodišče sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani I. točki izreka spremenilo tako, da je znesek ustrezno znižalo.

Priči v skladu z 2. odstavkom 173. člena ZUJF pripada 18 % cene bencina za prevožen kilometer, kar na dan pričanja (4. 5. 2016) pomeni 0,21 EUR za prevoženi kilometer oziroma za 150 kilometrov 31,50 EUR.

Tožniku (prometniku na nadzorni postaji) je bilo z odredbo delodajalca odrejeno delo izven kraja zaposlitve po pogodbi o zaposlitvi. Na pot je šel z lastnim avtomobilom. Zato je upravičen do povračila nastalih stroškov. Ni pa upravičen do plačila dvojnih stroškov, tako prevoza stroškov na delo in z dela kot stroškov kilometrine za službeno pot.