3. člen

Drugi odstavek 3. člena AETR se spremeni, tako da se glasi: "2. (a) Za vozilo, registrirano v državi, ki ni pogodbenica tega sporazuma, pa je vsaki državi pogodbenici prepuščeno, da namesto snemalne naprave, skladne s specifikacijami v prilogi k temu sporazumu, zahteva dnevne zapisne liste, ki jih član posadke izpolni ročno ob vstopu v prvo pogodbenico. (b) Član posadke zato na zapisni list zapiše podatke o svojih poklicnih dejavnostih in času počitka, pri čemer uporablja ustrezne grafične oznake iz 12. člena priloge tega sporazuma." 6. člen AETR se spremeni, tako da se glasi: "1. Dnevni čas vožnje, opredeljen v točki s 1. člena tega sporazuma, ne sme presegati devet ur. Lahko se podaljša na največ deset ur, vendar ne več kot dvakrat v enem tednu. 2. Tedenski čas vožnje, opredeljen v točki t 1. člena tega sporazuma, ne sme presegati 56 ur. 3. Skupni čas vožnje v dveh zaporednih tednih ne sme preseči 90 ur. 4. Čas vožnje vključuje vso vožnjo po ozemlju pogodbenic in nepogodbenic. 5. Voznik zapisuje kot drugo delo ves čas, ki ga preživi tako, kot je opredeljeno v točki q 1. člena, prav tako ves čas, ki ga porabi na vožnji za komercialne namene, ki niso vključeni v ta sporazum, in zapiše tudi vsa obdobja razpoložljivosti, določena v točki c tretjega odstavka 12. člena priloge tega sporazuma. Ti zapisi se vnesejo ročno na zapisni list ali izpis ali pa se ročno vnesejo v zapisovalno opremo." Prvi do tretji odstavek 7. člena AETR se spremeni, tako da se glasi: "1. Po štirih urah in pol vožnje ima voznik vsaj 45 minut neprekinjenega odmora, razen če takrat ne začne počitka. 2. Po točki n 1. člena tega sporazuma se lahko odmor nadomesti z odmorom, ki traja vsaj 15 minut, ki mu sledi najmanj 30-minutni odmor, pri čemer sta oba razporejena med vožnjo ali takoj po njej v skladu s prvim odstavkom. 3. V tem členu se čas čakanja ter čas, ki ga voznik preživi v premikajočem se vozilu, ne da bi sam vozil, na trajektu ali vlaku, ne šteje za "drugo delo", opredeljeno v točki q 1. člena tega sporazuma, ampak se lahko opredeli kot "odmor"." 7. člen AETR se spremeni, tako da se glasi: "1. Voznik ima dnevne in tedenske počitke, kakor je opredeljeno v točki o in p 1. člena. 2. V vsakem obdobju 24 ur po končanem predhodnem dnevnem ali tedenskem počitku mora voznik izkoristiti nov dnevni počitek. Če je del dnevnega počitka v 24 urah najmanj 9 ur, toda manj kot 11 ur, potem se dnevni počitek šteje kot skrajšani dnevni počitek. 3. Ne glede na drugi odstavek mora voznik, ki opravlja vožnjo z več vozniki, v 30 urah po koncu dnevnega ali tedenskega počitka izkoristiti nov dnevni počitek, ki traja najmanj 9 ur. 4. Dnevni počitek se lahko podaljša, tako da se nadaljuje kot redni ali skrajšani tedenski počitek. 5. Voznik lahko ima največ tri skrajšane dnevne počitke med dvema tedenskima počitkoma. 6. (a) V dveh zaporednih tednih ima voznik vsaj: (i) dva redna tedenska počitka ali (ii) en redni tedenski počitek in en skrajšani tedenski počitek, ki traja vsaj 24 ur. Skrajšanje pa se nadomesti z enakovrednim neprekinjenim počitkom pred koncem tretjega tedna ali po koncu tega tedna. Tedenski počitek se začne najpozneje po koncu šestih 24-urnih obdobij po končanem predhodnem tedenskem počitku. (b) Ne glede na točko a šestega odstavka lahko voznik, ki občasno opravlja enkratni mednarodni prevoz potnikov, preloži tedenski počitek za največ 12 zaporednih 24-urnih obdobij po predhodnem rednem tedenskem počitku, če: (i) je prevoz trajal vsaj 24 zaporednih ur v pogodbenici ali tretji državi, v kateri se prevoz ni začel, in (ii) ima voznik ne glede na to: a. dva redna tedenska počitka b. ali en redni tedenski počitek in en skrajšani tedenski počitek, ki traja najmanj 24 ur. Skrajšanje pa se nadomesti z enakovrednim neprekinjenim počitkom pred koncem tretjega tedna po koncu izkoriščene izjeme in (iii) štiri leta po tem, ko je država, v kateri je vozilo registrirano, uvedla digitalni tahograf, mora biti vozilo opremljeno z zapisovalno opremo skladno z zahtevami iz dodatka 1 B priloge; (iv) po 1. januarju 2014 mora imeti vozilo več voznikov, kadar traja vožnja med 22. in 6. uro ali pa mora biti vožnja iz 7. člena skrajšana na tri ure. (c) Ne glede na točko a šestega odstavka imajo vozniki, ki opravljajo vožnjo z več vozniki, vsak teden redni tedenski počitek, ki traja najmanj 45 ur. Skrajša se lahko na najmanj 24 ur (skrajšani tedenski počitek). Skrajšanje pa se nadomesti z enakovrednim neprekinjenim počitkom pred koncem tretjega tedna ali po koncu tega tedna. Tedenski počitek se začne najpozneje po koncu šestih 24-urnih obdobij po končanem predhodnem tedenskem počitku. 7. Počitek, ki nadomešča skrajšani tedenski počitek, se prišteje drugemu vsaj 9-urnemu počitku. 8. Če se voznik tako odloči, lahko dnevne počitke in skrajšane tedenske počitke zunaj kraja podjetja preživi v vozilu, če ima ležišče za vsakega voznika, kakor je predvideno v načrtu proizvajalca vozila, in če vozilo miruje. 9. Tedenski počitek, ki se podaljša v naslednji teden, se sme šteti k enemu od obeh, ne pa k obema." K sporazumu AETR se doda 8. bis člen, ki se glasi: 1. Dnevni počitek voznika, ki spremlja vozilo, ki se prevaža s trajektom ali vlakom, se lahko zaradi drugih dejavnosti ne glede na 8. člen prekine največ dvakrat, če so izpolnjene te zahteve: (a) del dnevnega počitka, preživetega na kopnem, se mora izkoristiti pred delom dnevnega počitka, preživetega na trajektu ali vlaku, ali po njem; (b) čas med dvema deloma dnevnega počitka mora biti čim krajši in pred vkrcavanjem in po izkrcavanju v nobenem primeru ne sme biti daljši od ene ure, pri čemer so carinske formalnosti vključene v vkrcavanje in izkrcavanje. Voznik mora imeti v obeh delih počitka dostop do ustreznega ležišča na trajektu ali vlaku. 2. Čas, ko voznik potuje v kraj, da bi prevzel vozilo, na katero se nanaša ta sporazum, ali da bi se vrnil s tega kraja, kadar vozilo ni v kraju voznikovega doma niti v kraju delodajalčevega operativnega centra, v katerem ima voznik običajno delovno mesto, se ne šteje kot počitek ali odmor, razen če je voznik na trajektu ali vlaku in ima dostop do ustreznega ležišča. 3. Čas, ko voznik vozi vozilo, na katero se ne nanaša ta sporazum, k vozilu ali od vozila, na katero se nanaša ta sporazum, in ni v kraju voznikovega doma ali v kraju delodajalčevega operativnega centra, v katerem ima voznik običajno delovno mesto, se šteje kot "drugo delo"." Zadnji stavek 9. člena AETR se spremeni, tako da se glasi: "... Voznik mora vrsto in razloge za neupoštevanje navedenih določb navesti na zapisnem listu ali izpisu iz snemalne naprave ali urniku dela najpozneje ob prihodu na ustrezen kraj, na katerem se lahko ustavi." Prvi odstavek 11. člena AETR se spremeni, tako da se glasi: "1. Podjetje mora organizirati cestne prevoze in dati ustrezna navodila članom posadk, da lahko upoštevajo ta sporazum." V tretji odstavek 11. člena AETR se doda: "... ali ne spodbujajo kršitve tega sporazuma." 11. členu AETR se dodata dva odstavka: "4. Prevozno podjetje je odgovorno za kršitve, ki jih povzročijo vozniki podjetja, tudi če je kršitev storjena v drugi pogodbenici ali nepogodbenici. Ne glede na pravico pogodbenic, da zahtevajo polno odgovornost prevoznih podjetij, podjetja pod določenimi pogoji niso odgovorna za kršitve iz prvega in drugega odstavka. Pogodbenice lahko upoštevajo vsak dokaz, da prevozno podjetje ne more biti odgovorno za storjeno kršitev. 5. Podjetja, pošiljatelji, špediterji, organizatorji potovanj, glavni izvajalci, podizvajalci in agencije za zaposlovanje voznikov zagotavljajo, da se pri pogodbenih urnikih vožnje upošteva ta sporazum." Točke od a do c 12. člena AETR se spremenijo, tako da se glasijo: "(a) Pristojni upravni organi pogodbenic organizirajo preverjanja, tako da se: (i) vsako leto preveri najmanj 1% delovnih dni voznikov vozil, za katere se uporablja ta sporazum. Od 1. januarja 2010 se ta delež poveča na vsaj 2% in od januarja 2012 na vsaj 3%; (ii) od skupnega števila preverjenih delovnih dni najmanj 15% preveri na cesti in najmanj 25% v prostorih podjetij. Od 1. januarja 2010 se vsaj 30% skupnega števila preverjenih delovnih dni preveri na cesti in vsaj 50% v prostorih podjetij. (b) Cestno preverjanje vključuje: (i) dnevne in tedenske vožnje, prekinitve ter dnevne in tedenske počitke; (ii) zapisne liste preteklih dni, ki morajo biti v vozilu, in/ali podatke, ki so za isto obdobje shranjeni na voznikovi kartici in/ali na pomnilniški kartici snemalne naprave in/ali na izpisih, kadar se zahtevajo; (iii) pravilno delovanje snemalne naprave. Preverja se brez razlikovanja med vozili, podjetji in vozniki glede na to, ali je rezident ali ne in ne glede na začetni kraj ali cilj vožnje ali vrsto tahografa. (c) Preverjanje v prostorih podjetja vključuje poleg tistega, kar se preverja na cesti in v skladu z drugim odstavkom 11. člena priloge: (i) tedenske počitke in čas vožnje med njimi, (ii) dvotedenske omejitve ur vožnje, (iii) nadomestilo za tedenske počitke, skrajšane v skladu s šestim odstavkom 8. člena, (iv) uporabo zapisnih listov in/ali podatkov iz naprave in z voznikove kartice ter izpisov in/ali voznikov "delovni čas"." 12. členu AETR se dodajo šesti do osmi odstavek, ki se glasijo: "6. (a) Pogodbenice morajo pooblastiti pristojne organe, da naložijo voznikom kazen zaradi kršitev tega sporazuma, ki so bile ugotovljene na njenem ozemlju in za katere še ni bila naložena kazen, tudi če bi bila kršitev storjena v drugi pogodbenici ali nepogodbenici. (b) Pogodbenice morajo pooblastiti pristojne organe, da naložijo podjetjem kazen zaradi kršitev tega sporazuma, ki so bile ugotovljene na njenem ozemlju in za katere še ni bila naložena kazen, tudi če bi bila kršitev storjena v drugi pogodbenici ali nepogodbenici. Ko je kršitev ugotovljena in jo je povzročilo podjetje, ki ima sedež v drugi pogodbenici ali nepogodbenici, mora biti izjemoma naložena kazen usklajena s postopkom iz dvostranskega sporazuma o cestnem prometu med pogodbenicama. Pogodbenice od leta 2011 naprej na podlagi pripravljenosti vseh pogodbenic preverjajo možnost umika izjeme iz točke b šestega odstavka. 7. Kadar pogodbenica sproži postopek ali naloži kazen zaradi kršitve, mora dati vozniku ustrezen pisni dokaz o tem. 8. Pogodbenice zagotovijo, da sistem sorazmernih kazni, ki vključuje denarne kazni, za kršitve tega sporazuma velja za podjetja ali združenja pošiljateljev, špediterje, organizatorje potovanj, glavne izvajalce in podizvajalce ter agencije za zaposlovanje voznikov." AETR se dodajo 12. bis, 13. bis in 22. člen: 1. Da se poenostavijo mednarodna cestna preverjanja, bodo po potrebi za uporabo uvedeni poenoteni vzorčni obrazci v prilogi k temu sporazumu, ki bo ustrezno dopolnjena z novim dodatkom 3. Obrazci bodo uvedeni ali spremenjeni skladno s postopkom iz 22. ter člena. 2. Vzročni obrazci iz dodatka 3 nikakor niso zavezujoči. Če pa se ti obrazci uporabljajo, mora biti vsebina taka, kot je opredeljena, zlasti številčenje, vrstni red in poimenovanje točk. 3. Pogodbenice lahko dopolnijo te podatke z dodatnimi informacijami, da bi izpolnile notranjepravne ali regionalne zahteve. Dodatne informacije se nikakor ne smejo zahtevati za prevoz, ki se začne v drugi pogodbenici ali tretji državi. Zaradi tega morajo biti na obrazcu povsem ločene od podatkov, ki se nanašajo na mednarodni promet. 4. Ti obrazci se upoštevajo pri vsakem cestnem preverjanju v pogodbenicah tega sporazuma. Točki a in b sedmega odstavka 12. člena priloge k temu sporazumu se začneta uporabljati tri mesece po začetku veljavnosti te spremembe. 1. Dodatek 3 priloge tega sporazuma se spremeni skladno s tem postopkom. 2. Predlog za vnos vzorčnih obrazcev v dodatek 3 po 12. bis členu tega sporazuma ali za spremembo veljavnih obrazcev se predloži v sprejetje delovni skupini za cestni promet Ekonomske komisije ZN za Evropo. Predlog je sprejet z večino prisotnih in glasujočih pogodbenic. Sekretariat Ekonomske komisije ZN za Evropo uradno obvesti pristojne organe vseh pogodbenic tega sporazuma o vsaki sprejeti spremembi in hkrati pošlje to informacijo generalnemu sekretarju skupaj s kopijo ustreznega besedila. 3. Sprejeti vzorčni obrazec se lahko uporabi tri mesece po dnevu poslane informacije pogodbenicam tega sporazuma."